Darja Lukman Žunec
Svetovalca, specialista za področje govedoreje Andrej Toplak iz ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) in Tadej Virk iz celjskega, sta na torkovi okrogli mizi o težavah govedorejskih kmetij s podatki nazorno pokazala, da se je položaj kmetij, predvsem srednje velikih, med katere štejejo tiste z do 30 glav govedi, v zadnjih petih letih drastično poslabšal.
Slabe napovedi, če ...
"Vemo, da kmetije pričnejo usihati, ko opustijo rejo živine. In le majhen korak je od praznih hlevov do opuščene kmetije," je poudaril Andrej Rebernišek, direktor ptujskega KGZ. Zastrašujoč podatek je, da je število čred s kravami dojiljami v preteklih letih upadlo in da imamo na leto v povprečju 627 kmetij manj. To pomeni, da v Sloveniji vsak dan preneha z delom 1,7 kmetije. Če kmetijska politika ne bo ničesar ukrenila, lahko na območjih s težjimi obdelovalnimi razmerami zanesljivo pričakujemo še nadaljnje opuščanje kmetovanja in zaraščanje površin. Na okrogli mizi, ki so jo družno pripravili KGZ Ptuj, Celje in Slovenj Gradec in nanjo povabili tudi ministrico za kmetijstvo Aleksandro Pivec, so predlagali vrsto ukrepov, s katerimi bi bilo mogoče izboljšati položaj.
1,7
kmetije manj vsak dan, taka je uradna slovenska statistika
Manj birokracije
Pri vlaganjih bi kmetom prišlo prav, če bi kmetijam s 30 kravami molznicami izboljšali pogoje na razpisih za nepovratna sredstva. To bi bilo mogoče, če bi bolje točkovali število kmečko zavarovanih, nižje prihodke in manjše ekonomske kazalnike. Kmetijsko-okoljski ukrepi ne bi smeli kmetij še dodatno obremenjevati z birokracijo in tudi pri njih bi morali zagotoviti spodbude za rejo živali. Pri razpisih si kmetje želijo, da bi bili ti prej najavljeni, saj bi se lahko nanje bolje pripravili, da na obravnavo vlog ne bi tako dolgo čakali in da bi število dokazil zmanjšali na razumno mero.
Dodatne omejitve
Ida Belšak Vindiš z ene največjih haloških govedorejskih kmetij: "Okrogla miza je bila nekoliko prepozno, a vseeno je dobro, da smo se o težavah govedorejcev sploh začeli pogovarjati. Za haloške kmetije je velik problem še dodatni omejitveni dejavnik zaradi uveljavitve Nature 2000. Na vprašanje, kako pomagati govedorejcem na takih območjih in jim priznati bonitete za varovanje narave, žal na tej okrogli mizi nisem dobila odgovora. Praktično to pomeni, da na novopridobljenih površinah v ravninskem delu, ki ga je tod zelo malo, travnikov sploh ne smemo spremeniti v njive."
