Iz Rač na Portugalsko, v Estonijo, Španijo in Grčijo

Sabina Hovnik
02.07.2023 05:30

Na OŠ Rače projekt Erasmus+ Naše kulture - naši zakladi

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Obiskali so tudi slap v Edessi.
Osebni arhiv

Konec avgusta se zaključuje projekt Erasmus+ Naše kulture - naši zakladi, ki ga na OŠ Rače izvajamo tretje leto zapored. V njem smo raziskovali lokalno kulturo, glasbo, arhitekturo, folklorne plese, tudi ljudske pravljice in legende ter ne nazadnje slovensko kulinariko. Projekt je šoli prinesel veliko novega. Ustanovili smo otroško folklorno skupino in učiteljski pevski zbor. Učenci in učitelji smo razširili znanje o rabi različnih digitalnih aplikacij, učenci so se učili urejati filme in risane animacije.

Učence, ki so obiskovali RAP eTwinning, smo imeli priložnost popeljati na Portugalsko, v Estonijo, Španijo in Grčijo, kjer so spoznavali tujo kulturo, predstavljali naše običaje in navade ter razvijali znanje angleškega jezika. Iskali so podobnosti in razlike med slovenskim in tujim šolskim sistemom. Ugotovili so, da imamo v Sloveniji dober šolski sistem, a jih je jezilo, ker imamo največ dni pouka - v Estoniji, Grčiji, Španiji in na Portugalskem od 170 do 180 dni, v Sloveniji pa okoli 190 dni.

Predzadnji majski teden smo izpeljali zadnjo mobilnost v okviru projekta. S seboj smo povabili pet učenk 7. a, ki so v projekt vložile ogromno truda in idej. Prvo noč smo prespali v drugem največjem grškem mestu Solunu, ostale dni pa smo bivali v manjšem mestu Edessa v delu Grčije, imenovanem Makedonija. Kraj je znan po slapovih, ki so nastali po velikem potresu v 14. stoletju. So eni najbolj mogočnih in večjih na Balkanu. Skozi mesto teče reka Edessaios, ki ima več delt. Ljudje so deročo vodo s pridom izkoriščali - postavili so več mlinov. Grški učenci so nas prijazno sprejeli s slovensko himno in pozdravom v slovenščini: "Dobrodošli, naši prijatelji!" V celoti so zapeli slovensko ljudsko Marko skače. Še zlasti nas je presenetila njihova natančna izgovorjava v slovenščini.

Na vsaki projektni mobilnosti smo raziskovali kulinariko gostiteljice. Bili smo presenečeni, da Grki kot predjed pripravijo različne solate. Najbolj znani sta grška solata s feta sirom in tzatziki (jed z ožeto kumaro, grškim jogurtom in česnom). Solate začinijo z olivnim oljem in balzamičnim kisom. Olivno olje je prav tako osnova za njihove izredno sladke sladice. Na kuharski delavnici smo se učili pripravljati enostavne tradicionalne grške jedi s feta sirom in zelenjavo, plesali tradicionalne plese in se seznanili z grško glasbo. Tipičen grški ples je kolo in Grki ga pogosto plešejo na različnih zabavah. Zaplesali so tudi predstavniki lokalnih folklornih skupin. Del projekta je tudi spoznavanje lokalnih pravljic. Tako so grški učenci pripravili dramatizacijo pripovedke Mravlja in čriček.

Skupinska slika na Meteori
Osebni arhiv

Naši učenci se veliko učijo o grški zgodovini. Med mobilnostjo smo obiskovali muzeje, ki so jim pokazali košček tistega, kar so že poznali. Ustavili smo se v zelo znanem arheološkem muzeju Pella v bližini najdišča starodavne makedonske palače. Obiskali smo enega najpomembnejših grških arheoloških muzejev v Vergini, kjer so leta 1977 odkrili grobnice več makedonskih kraljev, med njimi grobnico Filipa II., očeta kralja Aleksandra Velikega, in grobnico njegovega sina, Aleksandra IV. Spoznali smo grški šolski sistem. Ko so otroci stari štiri leta, se morajo obvezno vključiti v vrtec. Osnovno šolo obiskujejo učenci, stari od 6 do 12 let. Zatem se vpišejo v gimnazijo, ki traja tri leta. Ko so stari 15 let, se njihovo obvezno šolanje zaključi. Učenci nato lahko izberejo splošno srednjo šolo, tehnično strokovne šole ali se odločijo za poklicno usposabljanje. Po končani srednji šoli se lahko odločijo za študij na različnih univerzah. Da ni bilo zgolj resno učenje, smo čas izkoristili za kopanje. Gostitelji so nas odpeljali v Pozar, kjer smo skočili v termalno vodo. V Paralia Katerinisu pa smo se kopali v Egejskem morju.

Zadnji delovni dan smo se odpeljali v Meteoro, ki sodi pod Unescovo zaščito, na obrobju mesta Kalabaka. Na gladkih skalah iz peščenjaka kraljujejo samostani, ki so bili v 14. stoletju zgrajeni za zaščito pred turškimi vpadi. Od šestih ohranjenih samostanov smo si ogledali dva. V enem bivajo menihi, v drugem nune. Za vstop smo se morali primerno obleči. Moški so morali imeti dolge hlače in rokave, ženske krilo do gležnjev in prav tako dolge rokave. Za pomanjkljivo oblečene obiskovalce so bila pri vhodu v samostan pripravljena krila.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta