Iz Štajerca: S svojimi slikami, kipi, skulpturami pušča sledi na Ptuju in širše

Odprtje razstave v dominikanskem samostanu, ki jo je poimenoval Kovanec v fontani, je 48-letni Tomaž Plavec spremljal kar v delovni opravi, a z žarom v očeh, ki ga je bilo potem, med ogledom razstave, videti tudi v očeh obiskovalcev razstave. Njegove roke so razkrivale tedne težkega umetniškega ustvarjanja, ko je bilo treba ideje, ki se porajajo v glavi, prenesti v les, aluminij in še kak material, ki zahteva močan prijem. Kar je postavil na ogled, potem ko je mesece brskal po svoji duši, krotil z rokami in naposled objel s pogledom, so si ljubitelji umetnosti lahko ogledali vse do pred nekaj dnevi.

Slikar, ki se je (z)našel v kiparstvu

Plavec je samozaposlen v kulturi, kot akademski slikar je najprej ustvarjal v tej smeri, bil freskar in grafik, zdaj se predstavlja kot kipar. "Kiparstvo sem nosil v duši in sem ga videl kot luč na koncu predora," je dejal pred leti. Po končani Osnovni šoli Toneta Žnidariča, danes Mladika, je šolanje nadaljeval na tedanji Srednji veterinarski šoli v Ljubljani, študij slikarstva pa končal z diplomo pri profesorju Bojanu Gorencu. To, da je v srednješolskih letih spoznaval živali, naravo, se danes odraža v njegovih delih. Šumarji so eden njegovih najbolj znanih projektov, ustvaril jih je ob 60-letnici delovanja kidričevske tovarne Talum. Njegove skulpture iz aluminija, ki spominjajo na gozdne podobe, so mnogim neprecenljiv spomin na čase, ko so ljudje prebivalce Kidričevega pogosto poimenovali Šumarji. Plavec ta mitska bitja postavi na lesene kole in s tem prikazuje večni življenjski krog povezanosti človeka in narave.

Pred poldrugim desetletjem je bil naš sogovornik, fant z Ormoške ceste, ki danes ni več, kot je bila, umetniški vodja odmevnega projekta Terra Petovia, zaposlen na Ozari. Nekaj let je deloval kot samostojni podjetnik in vodil tečaje risanja in slikanja v okviru Centra interesnih dejavnosti Ptuj, sodeloval kot mentor na tečajih pod okriljem ptujske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Danes je ponosen, da je kar nekaj njegovih takratnih slušateljev izbralo likovno izraznost za svojo življenjsko pot.

Od leta 2015 ustvarja in razstavlja v svojem razstavnem ateljeju v Fürstovi hiši na Ptuju. "Danes se posvečam predvsem kiparstvu, kjer me nagovarjajo različne tehnike in materiali, najprej so bili to les, poliestri, keramika, potem sem odkril aluminij, ki s svojo lahkoto ponuja neizmerne možnosti izražanja," pravi sogovornik, ki je med drugim avtor več opusov grafik z motivi Ptuja in okolice. Med sprehajanjem po mestu domačini, še večkrat pa obiskovalci, postojijo pred njegovimi mozaiki, eden takih je okrasje fontane pri ptujskih termah, njegova je likovna oprema hotela Primus. In zadnje leto ga ni obiskovalca tega našega mesta, ki ne bi naredil vsaj enega posnetka pri turističnem okvirju, ki vabi na desnem obrežju Drave, k pešmostu, od koder je pogled na Ptuj za mnoge najlepši. "Gre za partnerski projekt Mestne občine Ptuj, članic Soroptimist kluba Ptuj in kidričevskega podjetja Talum, ki je svojih 65 let delovanja povezalo s še eno kulturno zgodbo, tokrat podporo pri izdelavi okvirja iz aluminija, ki sem ga ustvaril in je, tako pravijo, največja aluminijasta skulptura v Evropi. Na okvirju iz aluminija sem upodobil 1500 obrazov, predanih aluminiju, in ti ostajajo na številnih fotografijah našega mesta," pravi Plavec, ki dodaja, da je pri postavitvi okvirja sodeloval krajinski arhitekt Boštjan Vauda.

Javno ustvarjanje kot svojevrsten izziv

Svoja slikarska, grafična in kiparska dela je Tomaž Plavec predstavil na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in na tujem. Prvo samostojno razstavo, poimenovano Bivanje neskončnosti, je imel leta 1998, ko je, še študent, razstavljal na Ptujskem gradu. Z Agnus Dei je vabil v Mladinski kulturni center Velenje, s Pomladjo v Miheličevo galerijo, s Figurami nagovarjal obiskovalce Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Mnogi se še vedno radi spominjajo njegovega Fašenka v hotelu Primus in Kuranta v Muzikafeju. Kot kipar se je pred šestimi leti prvič predstavil z opusom skulptur aluminijastih škratov Šumarji v kidričevskem Talumu, kjer je leto potem predstavil Alumente, kipce iz litega aluminija. Mnogi ljubitelji kiparstva bi si želeli še kdaj ogledati njegove plastike iz aluminija in lesa, ki jih je razstavil na razstavi All Aboard v Galeriji FO.VI v Strnišču in z njo pokazal, zakaj je umetnost tudi velik boj, kot je rekel ob eni od razstav.

Plavec je v prvi vrsti umetnik, ki briše meje med umetnostjo in preživetjem in ki najbolj uživa, pa tudi trpi, v procesih umetniškega ustvarjanja. Je prejemnik najvišjega priznanja, grand prixa, na mednarodnem Ex-temporu Ptuj 2019. Za njegovim nagrajenim delom, leseno skulpturo, ki jo je naslovil Qrent, se skriva mnogo več od sodobnega, potrošniško naravnanega bitja. Je pa treba, da ga občutiš, seči globlje. Tudi vase, je razumeti umetnikovo sporočilo. Pogosto ustvarja na prostem, pred očmi mimoidočih, pa se tako gre kdaj ustaviti na dvorišču Fürstove hiše, če je tam slišati zvok žage ali kakega drugega orodja, s katerim kroti materiale in ustvarja podobe. Pred dvema letoma je na povabilo organizatorjev glasbenega festivala Arsana izvedel večdnevni javni kiparski projekt, veliki hrastovi skulpturi, visoki čez dva metra in težki več kot 200 kilogramov, je zdaj videti pred ptujskimi lekarnami in na dvorišču Stare steklarske delavnice.