"Delo v šolstvu te postavi pred številne izzive, vsakoletna prilagajanja, posodobitve. Moja želja ob vsem tem pa je bila svojemu kolektivu in učencem zagotoviti varno okolje," pravi Stanislav Senekovič, upokojeni učitelj in nekdanji ravnatelj Osnovne šole Jožeta Hudalesa Jurovski Dol. Vsa svoja delovna leta je opravil tukaj. Že po opravljenem študiju na Pedagoški akademiji v Mariboru se je namreč leta 1979 zaposlil na tej osnovni šoli. Kasneje je ob delu zaključil še pedagoško fakulteto. Tako je leta 1991, poleg poučevanja zgodovine in zemljepisa na omenjeni šoli, stopil še v čevlje ravnatelja in to delo opravljal vse do upokojitve 1. avgusta lani.
Pri pogovoru o svojem minulem poklicnem delu z veseljem izpostavi še dobre rezultate šole na učnem in vzgojnem področju: "Ponosen sem bil na vsakega učenca posebej."
Popisal šolstvo, običaje kraja
Rojen v bližnji občini Sveta Trojica se je v Jurovskem Dolu kmalu počutil domače in prijetno. Letos je za svoj dolgoletni angažma ne le na šoli, ampak tudi širše v kraju in občini, prejel najvišje priznanje občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Jurijev zlatnik. Leta 2004 je s soavtorji pripomogel k izdaji zbornika Kolo časa o preteklosti kraja in šole, pet let za tem je izdal knjigo Šolske stavbe v Jurovskem Dolu in spomladi letos še delo Prigode in pripovedi iz nekdanjih dni.
"Ponosen sem bil na vsakega učenca posebej"
Navdušil se je nad čebelarjenjem
"Poleg službe sem ob upokojitvi odložil še druge obveznosti in tako imam sedaj več časa za dom in družino ter seveda pisanje. Čeprav smo tudi prej, poleg vseh dejavnosti, z družino veliko hodili na izlete, predvsem po Sloveniji - hčerke so mi včasih v šali dejale, ali res moramo videti vsako jamo pri nas -, je sedaj časa za izlete in druženja še več, z veseljem pa sprejmem tudi vlogo varuha svojim vnukom, kar šest jih imam," ponosno pojasni Stanislav.
A čisto vseh dejavnosti in hobijev še ni odložil. Od lani, ko se je upokojil, ima tudi več časa za skrb za družinske čebelje panje. "Leta 2015 sem se z učenci vred navdušil nad čebelarjenjem pri čebelarskem krožku. Odtlej imamo doma čebelji panj, pridelujemo svoj med in ustvarjamo razne izdelke iz medu, tako, za veselje," je za konec še povedal Stanislav Senekovič.
