(IZ ŠTAJERCA) Vinko Ul: NK Kungota ustanovili pri Fifoltu, na vasi se je zgodil bum

Če komu, potem Vinku Ulu žarijo oči ob gradnji novega medgeneracijskega športnega centra v Spodnji Kungoti. S somišljeniki je leta 1976 ustanovil NK Kungota, občni zbor so organizirali kar v okrepčevalnici Fifolt nasproti nogometnega igrišča. "Prišel je novinar Sportskih novosti in zapisal, da se je zgodil 'Bum na selu'," se spominja danes 70-letni Ul. V devetdesetih je v Mariboru ustanovil podjetje Lesdom, ki ga zdaj vodita njegova hči in sin, sam pa še spremlja, kaj se v podjetju dogaja. "Uli smo športniki," se pohvali Kungotčan, ki si je v družbi sina Matjaža Ula in vnuka Gašperja Žižka ob svojem jubileju v živo ogledal tekmo lige prvakov med Real Madridom, za katerega navija, in Liverpoolom.

Za gole posekali smreke

Začetki v NK Kungota so bili udarniški. Okvirje za gole so naredili sami. Domačini so vedeli, kje rastejo visoke ravne smreke, te so iz gozda s kolesi peljali do igrišča, jih "shoblali" in pobarvali. Kovinske gole je zagotovil Ervin Vidovič, ki je bil v skupni Mestni občini Maribor zadolžen za šport. "Imel sem organizacijsko žilico, prave ljudi smo povezali," o začetkih modro-belih pravi Ul, ki se še ukvarja s športom. "Bil sem pri Bojanu Banu st. v NK Maribor, ki nam je dal stare žoge, drese in trenirke. V Spodnji Kungoti je zavladala evforija, čeprav nismo imeli slačilnic." Da je klub (finančno) napredoval, so organizirali veselice. "Vsaj dvajset smo jih organizirali. Ansambel Štirje kovači je igral tu, prav tako Alfi Nipič ... Vsaj 500 ljudi je prišlo, iztržek pa je šel klubu. Takrat smo lahko vsem nogometašem kupili kopačke, v tretji ligi smo nekaterim dali za potne stroške," razloži Ul.

Kungota je v devetdesetih nato igrala v tretji slovenski ligi, to je bil rezultatski vrhunec kluba, ko je v njem operativno deloval Ul. "NK Kungota smo pripeljali do številnih uspehov. Takrat smo imeli organizirano skupino navijačev, na tekmah se je zbralo do 400 gledalcev. Bilo je nepozabno, se mi pa poraja vprašanje, ali je to še ponovljivo," zre v prihodnost. Ob talentiranih domačih nogometaših so v začetku v klubu igrali nogometaši, ki jim ni uspel preboj v prvo ekipo NK Maribor. "K nam so prišli igrat za pivo, runde niso rabili plačati, ker smo jim domačini ves čas častili," o gostoljubnosti Kungotčanov pove Ul. "Tudi Tomislav Prosen je igral za Kungoto," omeni legendo NK Maribor, "sem je Prosen po karieri prišel igrat za špricer, pohano in svojo dušo. Kot bi zdaj po koncu kariere sem povabili Marcosa Tavaresa. Kar vprašajte Prosena, še danes reče, da mu je bilo najlepše v Kungoti, kjer ni bilo pritiska." Med domačini sta najbolj izstopala Miran Polc in Bojan Zrnko. "Veliko dobrih domačih fantov je igralo tu," našteva talente, ki so se podili po kungoški zelenici.

V Kungoti Prosen, Ameršek, Katanec in Ćiro

V Spodnji Kungoti so na pripravljalnih tekmah gostovali Olimpija, ko je igrala v prvi jugoslovanski ligi, pa zagrebški Dinamo z Miroslavom Blaževićem in takrat močni Samobor. "Proti nam sta igrala Vili Ameršek in Srečko Katanec, za nas pa Prosen, nekdanji član Olimpije. Na tekmi je bilo 1500 gledalcev, prodali smo za cel kamion piva. Olimpiji smo plačali avtobus in večerjo, z iztržkom od tekme pa kupili traktor za košnjo trave. Z Dinamom smo se dogovorili, da je prišel igrat, ko je bil na pripravah v Radencih. Ćiro je prišel preverit, kakšne so razmere, potem so nas premagali 5:2, prvi polčas je igrala njihova prva postava. Kar dva gola smo jim dali! Dobri smo bili. Miranu Polcu niso mogli vzeti žoge, zato mu je Ćiro po tekmi dejal, da je dober igralec," se danes smeji Ulu, ki je po izobrazbi trgovec.

Funkcionarsko delo je Ul predal, ko je ustanovil podjetje. "Nogometa nisem opustil, samo pomembnih funkcij nisem imel. Zdaj skrbim za veterane v Kungoti, ki imajo tekme ob petkih. Še igram nogomet, a s starejšimi, ki so podobno pripravljeni kot jaz. Če igram z mladimi, me zadnjega izberejo, haha. Se hecamo, ko kdo vpraša, kako je zdravje, in rečem, da v redu. Če vpraša po nogometni formi, pa povem, da so me včasih izbrali prvega, zdaj pa zadnjega. Tako vidiš, kako leta bežijo," navihano razlaga vitalni 70-letnik, ki je nogomet za Kungoto igral do 28. leta, nato še nekaj let v sosednji Avstriji za Špilje, kjer je ob delu služil šilinge. "Ko je bil šiling visoko, sem si zaslužil šest mesečnih plač. Takrat sta v Avstriji za Šentvid igrala Bojan Krempl in Andrej Rečnik, nekdanja člana Maribora. To je bil sosedski derbi. Šentvid je bil veliko boljši od Špilja, premagovali so nas tudi 8:0, ko pa smo enkrat izgubili le 0:2, je predsednik hodil okoli mene, kakor da smo dosegli ne vem kaj," je zgodb poln Ul.

Za prihodnost NK Kungota se ne boji

Danes, pravi, je najbolj srečen, ko vidi, da gre h koncu gradnja medgeneracijskega športnega centra v Spodnji Kungoti. Na tem malem nogometnem stadionu bodo prostore dobila tudi druga vaška društva. "Ko je Matej Vračko (vinar in nekdanji član NK Maribor, op. a.) igral za Ragnitz, za katerega sem tudi sam igral kakšno tekmo, sem bil na eni njegovi tekmi. Stadion je bil nov, na tekmi je bila cela vas in mislil sem si: 'Glej, koliko so Avstrijci pred nami.' Ko se je začel pripravljati projekt za medgeneracijski športni center v Spodnji Kungoti, sem županji Tamari Šnofl rekel, naj si pogledajo stadion v Ragnitzu. Zdaj podobnega dobivamo tu, ob tem bo v stavbi še dvorana, prostor za KUD Lipa, Kungoško plehmuziko, upokojence ... Ko sem videl načrt projekta, mi je srce zaigralo," pove Ul z iskro v očeh.

Kar 28 let je bil občinski svetnik v Kungoti. "Vse od začetka občine do zadnjih volitev sem bil v občinskem svetu. Z vsemi župani sem dobro sodeloval. Pa ne zato, ker bi komu lezel v rit, ampak ker je po volitvah čas, da nekaj naredimo za kraj. Občina lepo napreduje, všeč mi je, da znamo stopiti skupaj za prave stvari," je ponosen na svojo občino. Verjame, da bo NK Kungota z novim stadionom rezultatsko napredoval. "Mogoče bo kakšen igralec še raje prišel igrat za Kungoto, ko bodo novi prostori. Pa tudi domačini dobro igrajo, sploh mlade je lepo gledati, kako so povezani. S ponosom gledam, da klub ves čas neprekinjeno deluje in se razvija, da ljudje vztrajajo in se trudijo. V vrstah NK Kungota je kar nekaj entuziastov, podobnih nam, ki smo začeli zgodbo. Otrok je v nogometni šoli vedno veliko, za prihodnost se ni bati," pozitivno zre v prihodnost športni zanesenjak.