Z ročno košnjo kot nekoč so danes v Krajinskem parku Šturmovci predstavili del projekta zaDravo, ki poteka od junija 2019 in se bo končal konec marca 2023. Dobrih šest milijonov vredni projekt financirata država in Evropski sklad za regionalni razvoj.
Košeni gozdovi v Šturmovcih
V Krajinskem parku Šturmovci, ki je bil zavarovan 1979. leta, bodo poskrbeli za ureditev šestih hektarjev košenih gozdov in travnikov z izjemno biotsko pestrostjo. Travišča so med najbolj ogroženimi življenjskimi prostori in največjim upadanjem biotske pestrosti. Vodilni partner projekta zaDravo je Regionalna razvojna agencija za Podravje - Maribor, med sedmimi partnerji pa tudi ZRS Bistra, kjer so se za sodelovanje odločili, kot pravi direktor Štefan Čelan, ker želijo ohraniti življenjski prostor številnih živali in rastlin ter spomniti, da so ljudje nekdaj znali živeti v sožitju z naravo: "Koordiniramo aktivnosti pri vzpostavitvi glavnega informacijskega centra na Ptuju ter aktivnosti vzpostavljanja tradicionalnega kmetovanja s košnjo. Za vse aktivnosti na tem našem območju Krajinskega parka Šturmovci imamo na voljo blizu pol milijona evrov." Še en informacijsko-interpretacijski center bodo vzpostavili v občini Videm. V občini Markovci so že pred leti domačini, ki živijo ob reki Dravi in so bili pred izgradnjo HE Formin in zajezitvijo Drave, s čimer je nastalo Ptujsko jezero, življenjsko povezani s skrbjo za šturmovske gozdove in še bolj travnike, začeli košnjo po starem in tako spomnili, kako pomembna sta sobivanje in ohranjanje narave.
Zadnja desetletj a so žal osiromašila krajino, a še je čas za ukrepanje
"Šturmovci ostajajo v spominu naših ljudi kot naravno okolje, v katero so pred desetletji posegali zelo umno in odgovorno. Zadnja desetletja, povezana tudi s kmetovanjem in infrastrukturnimi posegi, so žal osiromašila krajino, a še je čas za ukrepanje in ohranitev sicer več kot 200 hektarjev velikega območja," pravi Milan Gabrovec, župan občine Markovci. Anton Kekec iz Konjeniškega kluba Nova vas pa, da so s sovaščani že leta opozarjali na siromašenje krajine in zato tudi s košnjo po starem vsaj enkrat letno spomnili na bogastvo sveta ob desnem bregu Drave, ki sega vse tja do obronkov Haloz in sotočja Dravinje in Drave. "V Šturmovcih so imeli naši ljudje travnike, sem so hodili po steljo za živali, umno pa so takrat gospodarili tudi z lesnim bogastvom," pojasni župan. Na območju Krajinskega parka Šturmovci, ki je del projekta zaDravo, bodo v prihodnjem letu in pol uredili še tematske poti, tam bo še kdaj videti kosce in grabljice, da bodo travniki pod starimi drevesi spet prehodni.
Edinstvena, a degradirana krajina ob Dravi
"Gre za edinstveno pokrajino ob reki Dravi na območju Nature 2000, ki pa je že močno degradirana in jo želimo z ustreznimi ukrepi oživiti, izboljšati življenjski prostor številnih živalskih in rastlinskih vrst, zato v okviru celotnega projekta obnavljamo tudi rečne stranske rokave, mrtvice, rečne zatoke, odstranjujemo zarasti in mulj na prodiščih, tukaj v Šturmovcih obnavljamo nekdaj pestra suha travišča, poskrbeli bomo še za pomladitev avtohtonih gozdnih sestojev," našteva Simon Veberič, koordinator projekta na Zavodu RS za varstvo narave.
Boris Keuc, koordinator projekta zaDravo iz Regionalne razvojne agencije za Podravje - Maribor, pa doda: "Reka Drava med Mariborom in državno mejo pri Središču ob Dravi ter njeni pritoki se ponašajo s številnimi naravovarstvenimi in okoljskimi lastnostmi, ki so povezani s pestrostjo rečnih in obrečnih habitatov mnogih ogroženih, zavarovanih in mednarodno varovanih živalskih in rastlinskih vrst. Drava in območja ob njej niso le posebna varstvena območja Nature 2000, temveč tudi posebne naravne vrednote in zavarovana območja, ki jim želimo povrniti njihovo vrednost in pomen. Projekt se bo sicer čez slabi dve leti končal, a naš cilj je ohranjati habitatno pestrost tudi v prihodnje."
Skupaj s projektom zaDravo
Regionalna razvojna agencija za Podravje - Maribor je vodilni partner projekta, imenovanega zaDravo, preostali partnerji pa so še Zavod RS za varstvo narave, Direkcija RS za vode, ZRS Bistra Ptuj ter občine Starše, Duplek in Središče ob Dravi. S projektom zaDravo bodo oživili mokrišča, gozdne habitate, prodišča in travišča, obenem pa poskrbeli za ozaveščenost in izobraževanje ljudi, ki živijo ob rečnem in obrečnem ekosistemu, da bodo skupaj sodelovali pri ohranjanju narave, kulturne dediščine in krajine ter na ta način razvijali sonaravni turizem v Podravju.