Kavklerjeva klet prevelika, da bi jo imeli le zase in za vino

Kavklerjeva klet je Aleksander Kavkler z družino poimenoval veliko podeželsko vilo z ogromno kletjo v haloškem Jelovcu, ki so jo leta 2000 kupili od denacionalizacijske upravičenke po nekdanjih lastnikih iz Savinjske doline. Kako je Kavkler sploh našel to hišo in zakaj se je lotil njene obnove? Kavkler: "Za njo sem izvedel čisto po naključju, ko sem leta 1999 v bližnjih Studenicah odkupil starejšo hišo, v kateri je bila kovačija, in sem želel v njej urediti kovaški muzej. Tisto hišo sem sicer kasneje prodal, a sem obdržal zbirko kovaškega mojstra. Ker sem iskal še dodatna orodja, so me domačini napotili k Andreju Pušniku, ki je živel v tej veliki hiši in bil njen solastnik. Res sem prišel do še nekaj primerkov kovaškega orodja, a veliko bolj zanimivo je, da me je prevzela ta ogromna hiša. Ljudje so se tod naokrog sicer pogovarjali o ogromni hiši, češ da so tukaj nekoč bili vinogradi veleposestnikov iz Petrovč. Verjel sem na besedo, da ima ogromno klet, in šele, ko sem podpisal pogodbo za nakup, sem jo videl ... bila je v propadajočem stanju in vsa zaraščena. Ko sem hišo pogledal, šel malo po podstrešju, me je prevzela. Poiskal sem stik z lastnico, ki jo je že predala svoji vnukinji. Malo za šalo in na koncu čisto zares sem razmišljal o njenem odkupu in se zanj nato tudi odločil."

​Skriti potencial

"Moj cilj je bil, da bomo hišo v celoti obnovili in se v njo preselili, ko bom proslavljal abrahama, a smo načrte presegli za kar 17 let in se 2010. vanjo tudi preselili. Dokupili smo nekaj zemljišč okoli nje, saj mi je lastnik ponudil predkupno pravico," pripoveduje Kavkler. K prvotnemu posestvu je okoli hiše pripadalo še kakih 12 do 13 hektarjev vinogradov in sadovnjakov. Aleksandrovo partnerico Sonjo Sedenik vprašamo, ali je tudi sama bila tako navdušena, ko se je Aleksander lotil izziva. "Bila sva še mlada, zdela se nama je dobra zgodba in oba sva se skupaj podala v to. Bilo je po svoje zanimivo, ampak na srečo sva bila oba trdno za," odgovori.

Dobrodošle izkušnje

​Po desetih letih dela in vlaganj hiša sije v osveženi podobi, znotraj in zunaj je kakovostno obnovljena od strehe do kleti, urejeno ima okolico, v bližini vinograd s tisoč trsi, ki ga bodo letos še širili. Do nje pa so morali narediti tudi cesto. Aleksander pravi, da je od nekdaj čutil strast do obnove starih hiš, saj tudi sam dela v gradbeništvu. Ob tem se je že kot fant veliko naučil o vinogradništvu od svojega očeta, dedka in starega strica. V Halozah mu je bilo tako všeč, da se je kar preselil k dedku in stricu, poleg vinogradništva pa je se še posebno veliko naučil o kletarjenju. Tudi Aleksandrov brat Karli, ki je ostal na kmetiji v Vrholah pri Laporju, je kmetijo usmeril predvsem v vinogradništvo.

Spomeniška zaščita ​

​Že takoj po odkupu so hišo, staro več kot 200 let (natančne letnice ni mogoče najti), spomeniško zaščitili. Pohvalijo delo Jelke Skalicky, ki jim je pomagala in svetovala. Opredelitev stavbe za kulturni spomenik jim je tudi omogočila, da so za njeno obnovo pridobili nekaj tisočakov od evropskih in državnih spodbud.
Kavkler poudarja, da je bilo nekaj zapletov pri pridobivanju denarja za obnovo preko razpisov, "vendar sem se pri tem veliko naučil in zdaj lahko drugim svetujem, kako naj se lotijo naložb in črpanja denarja. Sam se bil popoln samouk, pomagali so mi na bistriški občini, dr. Ivan Žagar in Tanja Hrastnik, ter kasneje v makolskem LAS Zakladi Dravinjske doline."
"Pridobil sem si ogromno izkušenj, največ preglavic nam je delalo financiranje prenove kleti. A nismo obupali. Seveda mi ni žal, da sem se tega lotil, a če bi imel znanje in izkušnje, kot jih imam sedaj, bi mi bilo veliko lažje," razlaga.
Med načrti Kavklerjevi omenijo predvsem dodatno zasaditev vinograda, odkup bližnjih zemljišč in ureditev razgledne ploščadi z drevesno hišico. Prostor ob hiši bi radi ponudili skupinam tudi za organizacijo piknikov.
Njihova ogromna knjiga, kronika, že zdaj obiskovalcem ponuja vpogled v to, kako je bilo nekoč in kaj vse so v 20 letih naredili. Že ves čas so tudi vabili na ogled prenovljene hiše, v kleti prirejali nekaj dogodkov, ki so postali že tradicionalni, kot so denimo Urbanov in Martinov koncert ter Hubertova maša, gostili civilne poroke, koncerte znanih glasbenih skupin pa tudi občinsko proslavo in umetnike makolske Forme vive.

Prihodnost v turizmu

"Klet je prevelika, da bi jo imeli samo zase in za vino, zato je že postala prizorišče številnih kulturnih in družabnih dogajanj. Ob tem si želim, da bi hiša postala izletniška točka, saj je že zdaj za njen ogled veliko interesa. Želimo urediti vse, da bomo lahko goste tudi pogostili in prodali naše vino in dobrote, ki jih pridelujemo iz udomačenih divjih prašičev. Občina je obljubila razširitev ceste do nas, kar pomeni, da bi sem lahko pripeljali tudi večje avtobusne skupine. Združili bi lepoto narave, kulturne dediščine, tudi kulinariko in vina v celovito ponudbo," nizajo načrte. Priložnost vidijo v najnovejšem povezovanju haloških ponudnikov in celotna družina je sodelovala pri snemanju turističnega promocijskega filma za Haloze, v hiši je bil posnet tudi video za 30. Dobrote slovenskih kmetij. Kavkler še pravi:" Povezovanje ponudnikov in vse večji ponos na to, da smo Haložani, tudi našo družino navdajata z optimizmom. Pričakujemo morda lahko, da bomo na naši domačiji nekoč ustvarili eno ali dve delovni mesti, povezani s turizmom in kmetijstvom. Otroke sva naučila najpomembnejšega za življenje - skromnosti in poštenja, zato na prihodnost gledava pozitivno."