Slavica Pičerko Peklar
V občini Dornava, kjer stoji eden najlepših baročnih dvorcev pri nas, razmišljajo, da bi cesto skozi drevored lip in tisto, ki pelje mimo vhoda v dvorec, zaprli za promet in tako poskrbeli za še večjo zaščito dvorca in za varnost obiskovalcev, ko se bodo ti tjakaj spet vrnili.
Le še peš ali na kolesu?
"Dvorec, čeprav že nekaj let zaklenjen, občasno gosti kak pomembnejši dogodek, v prihodnje pa domačini verjamemo, da bo spet odprl svoja vrata in bo obiskovalcev še več. Za zdaj se lahko ti sprehodijo po grajskem parku," pravi Mirko Cigula, skrbnik dvorca, ki sodeluje tudi v skupini, ki pripravlja strokovni program oživitve.
Ključ, ki ga je župan izročil državi, želijo dobiti nazaj
Da svojo prihodnost povezujejo z oživitvijo dvorca, poudarja Janko Merc, župan Dornave, in dodaja, da bodo pristojno ministrstvo za infrastrukturo v prihodnje seznanili s svojimi načrti, povezanimi s spremenjenim prometnim režimom, da cesta z lipovim drevoredom ne bi bila več javna prometna površina, temveč bi bila del grajskega posestva.
Kjer je nekoč vse cvetelo
Leta 1820 je dvorec prešel v last knezov Auerspergov. Družina je ob koncu 19. stoletja veliko vlagala v vrtove ob svojih dvorcih. Bogati kostanjevi drevoredi so takrat rasli v Dornavi in Dolenjskih Toplicah, razkošni sadovnjaki ob Šrajbarskem Turnu in Dornavi. Velika ljubitelja umetnosti in razkošnih vrtov sta bila tudi nekdanja lastnika gradu, zakonca Attems. Grofica Marija Auersperg Attems je cvetlice upodabljala na slikarskem platnu. V javnih zbirkah jih je v Sloveniji ohranjenih osem. V Arboretumu Volčji Potok so se odločili, da bodo botaniko, ki je nekoč krasila dornavski dvorec, podrobneje raziskali. Nastal je interdisciplinarni projekt o Mariji Auersperg Attems, vodilna nit projekta je cvetje z njenih slik.
"Škoda je, da je promet speljan po tem čudovitem drevoredu, saj je z začetka tega od tam, kjer stoji kip Marije Brezmadežne (ta je zdaj v strokovni obnovi), skozi dvorec, če odpremo njegova vrata, pa skozi park, sadovnjak in še naprej skozi gozd vse tja do Pesnice in spomenika Janeza Nepomuka speljana pot, ki je dolga kar 1700 metrov in kar vabi na čudovite sprehode. Cesto bi bilo mogoče speljati po obvozni poti, a ker se ta navezuje na državno cesto, je odločitev v rokah države. Smo pa v Dornavi prepričani, da je naš predlog za drugačno prometno ureditev sprejemljiv in ga je mogoče uresničiti. Mi si resnično želimo, da bi dvorec ponovno oživel, zato smo tudi kupili več kot sto stolov in jih že namestili v slavnostno dvorano, poskrbeli za priključitev na kanalizacijsko omrežje in uredili sanitarije. V prihodnje naj bi v dvorcu prenovili kapelo, snujejo pa se tudi načrti za obnovo nekdaj znamenite oranžerije. Tam, kjer je že v preteklosti rastel sadovnjak, zdaj spet rastejo mlada drevesa jablan in češenj. Škoda je, da jih je letos že drugo leto zapored prizadel mraz, a se nadejamo, da se bomo že ob letu sladkali z domačim sadjem. Naš sokrajan Mirko Cigula po izbiri ministrstva za kulturo že nekaj let vzorno skrbi za ureditev okolice dvorca, ki tudi v tem času privablja obiskovalce. V občini smo ustanovili skupino, ki pripravlja načrte za oživitev dvorca, saj si želimo ključe, ki jih je nekdanji župan vrnil državi, spet dobiti nazaj. Vemo, da moramo za vsebino dogajanja poskrbeti sami, a prepričani smo, da nam bo uspelo, saj v občini deluje več kot 20 društev, ki vabijo na številne dogodke in prireditve, obenem pa smo pripravljeni na širše sodelovanje, saj si želimo, da bi projekt oživitve presegel lokalne okvire in bi bila njegova prihodnost povezana s podobno mislečimi ne samo v regiji, pač pa širše."
Mali Versailles
Baročni dvorec s čudovitimi vrtovi so nekateri poimenovali kar slovenski Versailles. "Posebnost dvorca, do katerega vodi drevored s kar 40 lipami, je 1700 metrov dolga sprehajalna pot, ki vodi po vrtu pred pročeljem gradu pa skozi dvorec do zadnjih vrtov z Neptunovim vodnjakom in vrtom ter se nadaljuje skozi vrt pred oranžerijo, kjer so pozimi hranili citruse, ki so sicer rasli na prostem. Pot sprehajalca vodi skozi sadovnjak, v katerem raste blizu 120 mladih sadnih dreves, največ češenj in jablan pa tudi nekaj hrušk. Velja omeniti, da smo zasadili stare štajerske sorte jablan, ki smo jih pripeljali s Kozjanskega. Iz sadovnjaka se pot nadaljuje v gozdiček, ki ga domačini še vedno imenujemo gosposki gaj, vse tja do reke Pesnice," predstavlja vrtno zasnovo dvorca Dornava skrbnik Mirko Cigula.
Dodaja še, da na širšem območju parka raste kar 240 dreves, med njimi največ rdečega hrasta, doba in lip. Le še eno samo drevo kostanja - ta je nekdaj veljal za gosposko drevo -, ki se bohoti ob dvorcu, pa priča o tem, da je bil tod nekdaj mogočen kostanjev drevored. Simbolni točki zaključka parka sta bili celo cerkvi na Polenšaku in Destrniku, kar potrjuje, da gre za največjo baročno celoto v Sloveniji, dodaja Cigula, ki spomni na izjemne detajle zunanje ureditve, na ograje z okrasi pa rondo z Neptunovim vodnjakom ter na kipe pritlikavcev in filozofov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
