Ljudska univerza Ptuj (LUP) je bila dobra tri leta partner v mednarodnem projektu IPS4NEET, s ciljem, da poleg Romunije in Madžarske tudi v Slovenijo vpelje inovativno metodo iz Norveške, s katero bi starim od 18 do 30 let omogočili uspešnejše vključevanje v nadaljnje izobraževanje in zaposlitev.
Nekateri mladi se ne znajdejo in potrebujejo le malce spodbude
"Ideja je, da mladim z individualnim pristopom, ki se imenuje IPS (individual placement and support, individualna umestitev in podpora), vseskozi stojimo ob strani na poti k samostojnosti. Svetovalec, ki začne delati z mladim, mu je časovno neomejeno na voljo. Tudi potem, ko ta dobi zaposlitev, se lahko kadarkoli obrne nanj. Svetovalec mu pomaga tudi skozi kake osnovne veščine, na primer, kako pravočasno priti v službo in podobno. Včasih se mladi, potem ko končajo študij, morda ne znajdejo in potrebujejo samo malo usmeritve. So pa tudi mladi s težavami širšega socialnoekonomskega spektra, pogosto se temu pridružujejo novodobne duševne težave, kot so stres, anksioznost ... Za te posameznike je treba pristop prilagoditi, kar ta metoda s prožnostjo omogoča. Svetovalci tudi pomagajo pri vzpostaviti stika z delodajalci, da skupaj z njimi ugotavljajo, ali je njihova stranka primerna za določeno zaposlitev. Gre za to, da je vsak, ki želi delati, primeren za delo. In ta pogled smo želeli vpeljati tudi v slovensko prakso," je bistvo metode povzel strokovni delavec LUP David Rihtarič.
Izjemni rezultati
Kot pojasnjuje Lene Odberg Thorstensen, vodja projekta Fönix na Norveškem, ki je ekspertni partner, gre za precej nov pristop, razvit v 90. letih v ZDA, ki ga v veliki meri uporabljajo v Veliki Britaniji, v preostalih delih Evrope pa ni zelo prisoten. Na Norveškem so ga vpeljali leta 2011: "Izkazalo se je, da deluje pri nas, deluje v Veliki Britaniji, ZDA, Nemčiji ... Zato smo ga želeli bolj razširiti po Evropi. Ta pristop so prvotno razvili za ljudi z duševnimi boleznimi, odvisnike ... Mi ga uporabljamo pri delu z mladimi, ki so popolnoma izvzeti iz trga dela, niso vključeni v izobraževanje ali usposabljanje. Osebe spremljamo skozi celoten proces, od a do ž."
Želijo sistemske spremembe
V sklopu projekta so v izobraževanje vključili svetovalce iz različnih nevladnih sektorjev, pa tudi z zavoda za zaposlovanje, iz programov PUM-O, pri katerem že pomagajo mladim, a so svoje znanje še nadgradili. Ob uvajanju nove metode pa so naleteli tudi na sistemske težave, o katerih bi bilo v prihodnosti nujno treba razmisliti. "Na Norveškem, kjer imajo možnost dela po odstotkih, je to metodo vsekakor lažje uvajati. Pri nas namreč ni možnosti, da bi bila oseba v določenem deležu vključena v programe zavoda za zaposlovanje, v preostalem pa hkrati v proces dela pri delodajalcu, in bi lahko ta odstotek potem povečevali v skladu z zmožnostmi do končnega rezultata. To je tista bistvena prednost, ki nam, se mi zdi, manjka. Ta fleksibilnost. Razumeti namreč moramo, da v programu PUM-O delamo tudi z udeleženci, ki imajo morda težke socialne stiske. Nekdo, ki še nikoli ni bil zaposlen in ima morda tudi še druge težave, bi se na ta način veliko lažje vključil v delovni proces," pravi Gorazd Rituper z Ljudske univerze Murska Sobota.
V času trajanja projekta so norveški strokovnjaki usposabljali po 20 svetovalcev iz vsake od vključenih držav. Usposobljeni svetovalci so to metodo pri svojem delu v zadnjem letu tudi praktično uporabljali. In rezultati so po Rihtaričevih besedah zelo dobri: "V enem letu smo v svetovanje vključili okoli 600 mladih iz vseh treh držav. Nekateri so se odločili za pot usposabljanja, nekateri so se ponovno vključili v izobraževanje, več kot polovica pa jih je že dobila zaposlitev. To kaže na zelo zelo dobre rezultate, glede na to, da gre pravzaprav za pilotno izvedbo projekta, ki ga želimo peljati tudi naprej." Zelo pomemben element pa je prav tako spletna aplikacija, ki so jo razvili s projektnim partnerjem iz Španije in jo svetovalci uporabljajo pri delu.
Želijo nadaljevati
V svetovanje po metodi IPS je v Sloveniji trenutno vključenih 200 mladih, več kot polovica jih je že zaključila svetovanje.
"Mladi se vključujejo v projekt preko že obstoječih svetovalnih mrež, nekateri pa poiščejo pomoč tudi individualno na vstopnih točkah, kjer so poklicna in karierna svetovanja. Ena takšnih točk je seveda tudi LUP, ki jo mladi vse bolj pogosto izbirajo kot pomoč pri usmeritvi za nadaljnjo karierno pot. Zadnja zgodba o uspehu je Dorijan, ki je na Ljudski univerzi Ptuj pri svetovalki poiskal pomoč za usmeritev na karierni poti. Po manj kot treh mesecih je sledil začrtani poti, ki jo je kreiral skupaj s svetovalko na podlagi svojih želja, in začel opravljati manjkajoče izpite za zaključek študija računalništva in informatike. V tem obdobju se je prijavil tudi na razpis za prosto delovno mesto, bil je uspešen in je že več kot leto zaposlen," pravi Andrej Korošec, projektni vodja na LUP. Doda, da do konca trajanja projekta ostajata še dva meseca, a s to metodo si bodo prizadevali pomagati vsem mladim, ki bodo pomoč iskali, tudi po koncu obdobja projekta.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
