S februarjem bo v Framu zaživela etnološka soba pobega.
Na širšem območju Frama je bilo v preteklosti veliko mlinov in žag. Do danes so se žal tam ohranili le še en mlin, ena oljarna, zadnji žagi ob potoku pa razpada vodno kolo. Osnovno izhodišče, predpostavka za sobo je, da se je "duh enega od framskih mlinarjev odločil, da ima dovolj propadanja te bogate dediščine Frama in ne želi, da se izgubi spomin nanjo". To jim je, pojasni Danilo Kozoderc iz Modre delavnice - Zavod Simetris, dalo motiv za snovanje etnološke sobe pobega, ki jo bodo poimenovali Zaženimo mlin: "Obrnili smo se na polpreteklo industrijsko zgodovino v Framu, kar je nekoliko drugače kot v drugih sobah pobega. Ker želimo ohraniti dediščino, smo se torej odločili, da bo to etnološka soba pobega, narejena in predstavljena na tak način, da bo zanimiva otrokom - vsebovala bo tudi nekaj 'nadnaravnega' in nekaj 'čarovnije'." V prostoru je že zbranih nekaj starih delov iz Pečovnikovega mlina v Framu in iz Rečnikovega mlina v Račah. "Sicer pa bo vstop v to sobo pomenil tudi vstop v preteklost, v stari mlin s precej starimi eksponati. Ko boš vstopil, boš dobil občutek, da si v mlinu," vabljivo opiše Kozoderc.
Ekipa, ki združuje zavzete mlade ustvarjalce in starejše navdušence, je naredila že veliko, računa pa tudi, da bo v letošnjem februarju soba pobega zaživela. "Imamo že precej narejenega. Malenkosti je še treba povezati, ampak prihodnji mesec bo lahko sprejela prve obiskovalce," napoveduje Kozoderc. Tudi uganke že imajo pripravljene. "Bodo vseh nivojev, od enostavnih do težkih. Kot je običajno v sobah pobega, bodo uganke zahtevale sodelovanje, skupno iskanje in malo premisleka, bo pa tudi kak namig," razlaga.
Pred sedemdesetimi leti in več so lahko v Framu slišali kovaško kladivo, žago, mlinske kamne in škripanje ter ropotanje zobnikov.
Še mali otroški muzej
Prav tako pripravljajo mali otroški muzej, kjer bodo otroci spoznavali energijo vode, delovanje mlinov in elektrarn. Zasnovan bo tako, kar Kozoderc, inženir elektrotehnike in profesor sociologije in filozofije, zagovarja, da bodo otroci in seveda tudi drugi obiskovalci lahko sami stvari poskusili, odkrivali in ob tem uživali. Muzej bo v prostoru pred sobo pobega. "Najprej bomo zagnali sobo pobega, nato pa še muzej," pojasni. Soba pobega in otroški muzej bosta inovativna obogatitev kraja in občine Rače - Fram, so prepričani.
Zaslužna, da se projekt navezuje na kulturno in naravno dediščino kraja, je Polona Račič, Framčanka in turistična vodnica, ki v vsaki zgodbi išče ozadje. Sestavila je tudi turistično zgodbo okoli zarote, sklenjene na gradu Rače v 17. stoletju, kjer je grof Ivan Erazem Tattenbach skoval zaroto s Petrom Zrinskim in Franjem Krstom Frankopanom proti cesarju in ogrskemu kralju Leopoldu I. O zaroti je pisal Josip Jurčič v prvem slovenskem zgodovinskem romanu Ivan Erazem Tattenbach. "Rada bi našo destinacijo, kjer emocije literature ustvarjajo turizem, 'cepila' še na druge destinacije po Sloveniji. Eno je predstaviti dediščino, drugo pa sestaviti zgodbo in to v turistični program. Osnovna zgodba v naši občini je naš grad, ostalo so nanizani biseri in eden od njih je mlin pobega," razlaga inovativna in kreativna snovalka turističnega programa v občini. Strokovna ekipa Kozoderca - mladi inženirji - pa je poskrbela, da bo projekt realiziran.
Občina Rače - Fram prostore v Turnerjevi ulici 107 oddaja za simbolično najemnino. Ideja je bila delno razvita v okviru projekta MaC VIllage, sofinanciranega iz programa EU Interreg Srednje Evropa.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
