Družinska kmetija Mojce in Marjana Druzoviča iz Drbetincev pri Vitomarcih je predvsem sadjarska, saj obdelujejo kakih šest hektarjev nasadov jablan. Ob tem skrbijo še za štiri hektarje vinogradov in imajo vse bolj obiskano turistično kmetijo, ki so jo poimenovali Pri kapeli, saj ta stoji ob vhodu na dvorišče domačije. Jabolka večinoma pridelujejo za prodajo, tretjino jih prodajo sami, dve tretjini preko grosista. Imajo svojo hladilnico, kjer lahko skladiščijo do 200 ton sadja, kar jim omogoča, da ga prodajajo vse leto. Največ imajo jabolk sort gala, jonagold, zlati delišes, alstar in ajdared. Le manjši del sadovnjakov je starejši, še iz leta 1993, večinoma imajo mlajše nasade, pokrite s protitočnimi mrežami, ki so stari od štirih do osem let.
Preživeli dve popolni pozebi
"Ob normalnih letinah v povprečju pridelamo 50 ton jabolk na hektar, odvisno od sorte in starosti nasada. Lani je bil pridelek rekorden, saj smo pobrali 60 do 70 ton na hektar, a pred tem smo imeli dve leti pozebo, ko praktično nismo imeli pridelka," pripoveduje Marjan Druzovič. Z odkupnimi cenami jabolk so zdaj zadovoljni, doda Mojca Druzovič, vendar je pozeba povzročila precej škode, saj so ob pridelku izgubili nekatere utečene prodajne poti: "Nekaj smo jih vendarle zadržali, nekaj več pridelka poslej prodamo grosistu, ki nam korektno plača. Manjši del še vedno tržimo sami. Veseli smo, da nam je uspelo z jabolki prodreti na štiri okoliške osnovne šole v sheme sadje in zelenjave."
Tudi veselice jih navdušijo
Največ je med njihovimi gosti zadnje čase Skandinavcev, predvsem Fincev, vse več jih je še iz Nemčije, Španije in Italije. Med gosti, ki se stalno vračajo, je največ Slovencev. Gostje radi kolesarijo in pešačijo ter obiskujejo bližnje terme. Nekateri med njimi, pravijo Druzovičevi, nekoliko pogrešajo živahno nočno dogajanje in doživetja v mestih. A jim družina pomaga z nasveti kaj obiskati in jih včasih povabi na kakšno vaško veselico, kjer je gostom običajno zelo všeč.
Hčerki radi pomagata
Druzovičeva je tudi predsednica vitomarškega društva sadjarjev in vinogradnikov, ki združuje 15 poklicnih sadjarjev, ostalo so vinogradniki. Kot diplomirana inženirka agronomije pri delu društva skrbi za strokovno rast članov. Večino pridelka iz vinogradov Druzovičevi že 27 let vozijo v Radgonsko klet. Marjan: "S ceno in plačili v dveh obrokih do konca leta smo zelo zadovoljni. Polovico grozdja predelamo sami. Kakih pet tisoč litrov vina letno, ki ga sami prodamo oziroma namenimo svojim gostom."
V zadnjih letih so povečali vinsko klet in se lotili še penin, ki jih pridelujejo po klasičnem postopku. Poimenovali so jih po hčerkah, Luciji in Poloni, ki sta predlagali še ime M in M za tretjo penino, s kraticama staršev. Napolnijo 1500 steklenic letno in namenijo za svoje goste, saj penino strežejo kot aperitiv. Za predikatna vina so Druzovičevi prejeli številna priznanja na radgonskem sejmu pa tudi amfore na Grajskem ocenjevanju vin na Ptuju.
10 sadjarjev iz Slovenskih goric je združilo moči za kolektivno zavarovanje
Delo zmorejo sami
Ob delu na kmetiji sta Druzovičeva leta 2004 od Mojčine mame Justine Vršič prevzela še turistično kmetijo. Goste sprejemajo predvsem v poletnih mesecih in imajo v petih sobah 15 ležišč. Odprto imajo tudi za zunanje goste, večinoma ob koncu tedna, v jedilnici lahko sprejmejo okoli 60 gostov. Zanje si vzamejo čas, saj poleti nimajo veliko drugega dela. Justina in Mojca ter hčerki Polona, ki je končala študij turizma, in Lucija, ki se šola za kuharico, delajo v kuhinji, Marjan pa streže in rad poklepeta z gosti. Kmetijo odlikuje lega tik nad Pesniško dolino, od koder sega pogled vse do Pohorja, Boča in Donačke gore. Gostje radi kolesarijo in se sprehajajo, radi se odpravijo tudi do term in večjih mest.
"Naši gostje imajo radi mir, veliko je predvsem kolesarjev. Stacionarnih gostov je vse več, med njimi so skoraj izključno tujci, kakih 80 odstotkov nas najdejo kar sami ali po priporočilu, manjši del nam jih priskrbi agencija. Po navadi imamo aprila rezervacije že za več kot polovico ležišč," doda Mojca Druzovič.