Slavica Pičerko Peklar
Zadnje poplave konec letošnjega oktobra so povzročile ogromno škodo na kmetijskih zemljiščih vse od Maribora do Središča ob Dravi.
Sredi polja ogromna luknja
"Tako ne gre več naprej, razmere se iz leta v leto poslabšujejo, voda odnaša najboljšo zemljo, z njo pa posevke. In če je še pred leti poplavljala resnično visoka voda, je bil zdaj za poplave dovolj že pretok Drave, ki je znašal 1500 kubičnih metrov vode na sekundo. Pred šestimi leti, ko smo govorili o stoletnih poplavah, je bil pretok dvakrat večji. Vse to kaže, da bo nekaj treba narediti s pretočnostjo Drave. Stara struga je vse bolj zamuljena, zaraščena, nihče ne skrbi za njeno pretočnost in zato se zliva na naša polja," je med ogledom razmer na terenu razlagal Franc Žunkovič.
1300
hektarjev najboljših zemljišč so prizadele zadnje visoke vode.
Varovana zemljišča odnaša voda
"Pred leti smo na tem našem območju izvedli komasacije, naša kmetijska zemlja spada v kategorijo trajno varovanih zemljišč. A kaj nam to koristi, ko pa nam visoke vode Drave odnašajo najbolj rodovitno prst. Ko kmetje predlagamo rešitve, takoj naletimo na zahteve Nature 2000, ki sicer nikjer po svetu ne postavlja ovir za normalno kmetovanje, le pri nas," ugotavlja Darko Dobnik.
Škoda je velika
Draga Zadravec s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor tako kot kmetje ugotavlja, da je škoda po opravljenih komasacijah še večja, saj gre za kmetijsko obsežno in urejeno območje: "Veliko škode povzročajo erozija tal in naplavni nanosi, poplave poškodujejo posevke, ob vsem tem pa je vprašljiva izvedba agrotehničnih ukrepov, ki so datumsko omejeni zaradi zahtev nitratne direktive - razvoz gnojevke denimo - in drugih zahtev kmetijske politike. Kmetje, ki so jih prizadele zadnje poplave, preprosto ne morejo v terminsko omejenem času postoriti vsega, kar se od njih zahteva."
