Koraki v smeri reševanja bogate arheološke dediščine na Ptuju

Lani je Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož imel nekaj več kot 35 tisoč obiskovalcev, v letu 2020 dobrih 27 tisoč, kar kaže, da se kljub epidemiološkim razmeram vračajo, muzej je obiskalo tudi več šolskih skupin in obiskovalcev iz tujine. "Največ obiskovalcev se je odločilo za obisk zbirk na ptujskem gradu, teh je bilo skoraj 23 tisoč, od tega skoraj 4 tisoč tujcev," je z obiskom zadovoljen dr. Aleksander Lorenčič, direktor ptujsko-ormoškega pokrajinskega muzeja. Ob tem doda, da je v letu pred izbruhom koronavirusa muzejske zbirke obiskalo več kot 73 tisoč ljudi.

Virtualne vsebine vse bolj obiskane

Da so se razmere, povezane s koronavirusom, najbolj odražale pri številu obiskovalcev, dodajajo v vodstvu muzeja, kjer so tudi lani nadaljevali načrtovano delo in tako obogatili zbirko historičnih glasbil, veliko pa naredili tudi v približevanju muzejskih zbirk ranljivim skupinam obiskovalcev in osebam s posebnimi potrebami, kar je sestavni del sodobnega modela motivacijskega izobraževanja v muzeju. "Odmevne in dobro obiskane so bile preteklo leto nove občasne razstave, kot je razstava Spodnje Podravje, dežela kulinaričnih pregreh, pritegnili sta razstava 30 let Ptuja v RS in razstava Ptujska pletarna," pravi Lorenčič. Ob tem poudarja, da so izvedli pester likovnogalerijski program v Miheličevi galeriji in nadaljevali izdajateljsko dejavnost: "Izdali smo obsežen muzejski zbornik, dva vodnika po muzejskih zbirkah, muzejski koledar in še nekaj publikacij, ki so spremljale posamezne razstave in projekte. Še večji poudarek kot sicer smo namenili tudi virtualnim vsebinam, tako da je mogoče naš muzej obiskati tudi iz varnega zavetja doma."

V okviru projekta Deo Soli so bile za ogled prvega, tretjega, petega mitreja, rimskega lapidarija in rimske peči nameščene QR-kode, kar je za predstavitev ptujskih zgodovinskih znamenitosti velikega pomena in jih je močno približalo obiskovalcem, tako da lahko zdaj kadarkoli pokukajo v preteklost, zaživela pa je tudi nova, dobro urejena spletna stran muzeja. "Nadaljujemo tudi aktivnosti, ki zadevajo dopolnjevanje konservatorskega načrta, kar naj bi se v prihodnjih letih odražalo tudi pri urejanju severnega in zahodnega stolpa," pravi Lorenčič. Napoveduje postavitev arheološkega depoja na območju nekdanje polnilnice na Muzejskem trgu: "Po več kot desetletju, odkar je bila iz dominikanskega samostana deložirana arheološka zbirka, je vsem jasno, da takratna odločitev ni bila dobro premišljena in da je to primer slabe prakse. Naš prvi korak v smeri reševanja naše bogate arheološke dediščine bo torej prezentacija ta čas neustrezno hranjenih eksponatov kamnitih rimskih, srednjeveških in novoveških spomenikov, ki zdaj ležijo na prostem. Postavitev arheološkega depoja vidim kot prvo fazo v okviru celostnega reševanja naše arheološke problematike."

Štiri desetletja ateljeja za tekstil

Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož obeležuje letos 40 let od ustanovitve prvega restavratorsko-konservatorskega ateljeja za tekstil v Sloveniji, kar bodo zaznamovali z več aktivnostmi in dogodki. "Z različnimi dogodki bomo predstavili vzroke in pobude za ustanovitev ateljeja za tekstil, njegovo zgodovino in številne odmevne dosežke. Snujemo program, v okviru katerega bomo obiskovalcem približali različne ikonografske zgodbe, ki jih razkrivajo upodobitve na tapiserijah. Pripravljamo posebno didaktično zasnovano razstavo z naslovom Veščine in skrivnosti mojstrov in mojstric tkanja, pri čemer bomo k aktivnemu sodelovanju povabili tudi obiskovalce. V projekt bomo tako vključili tudi pedagoški oziroma andragoški program, ki smo ga poimenovali V preplet niti vtkane zgodbe," napove Aleksander Lorenčič in doda, da že pripravljajo dve manjši lastni razstavi Vojna in mir – arheološka izkopavanja na Panorami 2020 in Zgodba o štirih damah, prazgodovina Spodnjega Podravja, ki bosta na ogled na ptujskem gradu, snujejo pa tudi virtualno razstavo Po stekleni poti. Vabili bodo tudi to leto na razstave, ki potekajo v okviru Vitrine meseca.

"V salonu umetnosti, ki ga namenjamo potrebam arheologije, že nastaja stalna postavitev Antična religija v Petovioni, nadaljevali pa bomo tudi lasten galerijsko-razstaviščni program v Miheličevi galeriji, kjer bomo, med drugim, s skupinsko razstavo obeležili 50 let likovne sekcije Ptuj, s svojim opusom se bosta v tej galeriji ob Dravi predstavila akademska slikarja Polona Petek in Gregor Pratneker. Stalnica ostajajo tudi muzejski vikendi za najmlajše in njihove starše, nadaljevali pa bomo tudi bogato založniško dejavnost, ta čas urejamo še večjezični avdio vodnik po zbirkah v ptujskem gradu," odstira prihodnost Aleksander Lorenčič.