Kriza kot priložnost za manjše kraje in podeželje, več projektov tudi v Ormožu

Evropska unija v okviru evropskega zelenega dogovora daje poudarek med drugim zelenemu in trajnostnemu turizmu, tovrstni turizem pa naj bi bil tudi podpora okrevanju evropskega gospodarstva po pandemiji. Po pričakovanjih Ksenije Flegar, v.d. generalne direktorice direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki se je udeležila razprave Zeleni turizem za prihodnost Evrope v sklopu ormoškega občinskega praznika, bo sicer okrevanje slovenskega turizma po epidemiji dolgotrajno, potrebnih naj bi bilo tri do pet let: "Pa vendarle mislim, da si posamezniki, turisti zelo želimo znova potovati, raziskovati kotičke. Seveda najprej doma, potem tudi po svetu. Zato verjamem, da bomo hitro prišli tudi nazaj na številke iz leta 2019, ko smo pravzaprav beležili rekordno leto v Sloveniji." Po mnenju Flegarjeve je vsaka kriza tudi priložnost, seveda, če jo znamo izkoristiti: "In kdo ima zdaj večjo prednost kot manjši kraji, podeželje? Mislim, da bomo marsikoga od nas težko znova dobili v neke ključne turistične destinacije po svetu in v Sloveniji, kjer bomo, kot smo bili včasih, del nekega masovnega turizma. Vse bolj bomo iskali odmaknjene lokacije, kjer se bomo v prvi vrsti počutili varno in kjer bo že sam po sebi močan pridih zdravosti." V Sloveniji smo sicer po njenih besedah že ves čas usmerjeni v trajnostni turizem, v krožno gospodarstvo, kratke dobavne verige. Zato nove usmeritve na evropski in globalni ravni niso nekaj novega.

Denar za zeleno in digitalno

Kot je v razpravi poudarila Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, je logika za dolgoročnim proračunom Evropske unije skupaj z začasnim instrumentom spodbujanja okrevanja NextGenerationEU, največjim svežnjem spodbud, ki se je kadarkoli financiral v Evropi, ne le postavitev gospodarstva na noge, temveč tudi, kakšno je to gospodarstvo: "Če si že denar izposodimo in bodo to plačevali naši otroci, naši vnuki, ne more biti namenjen le za ceste, ampak morajo biti to projekti, ki bodo našim vnukom omogočili, da bo svet boljši. In kakšen svet je boljši? Zagotovo bolj zelen in bolj digitalen. Se pravi tak, ki je pripravljen za prihodnost. Menim, da v ta paket sodi trajnostni turizem. Je pa seveda stvar vsake države članice, kako bo ta denar porabila."

Ormož s številnimi projekti

Evropska komisija je lani projektu obnove habitatov v naravnem rezervatu Ormoške lagune podelila posebno priznanje in ga uvrstila med finaliste nagrad Natura 2000. "Gre za zelo dober primer v Sloveniji, kako je degradirano industrijsko območje postalo naravovarstveno. Celo zaščiteno. Tako, da smo iz enega koraka prišli neposredno na desetega," je o projektu dejal direktor Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport občine Ormož Andrej Vršič. Rezervat je velikega naravovarstvenega, izobraževalnega, znanstvenoraziskovalnega pomena, hkrati pa tudi pomembna pridobitev za občino kot del turistične ponudbe. V kratkem želijo to zgodbo še nadgraditi in prispevati še k boljšem prepoznavanju destinacije Jeruzalem Slovenija kot trajnostne destinacije. Tako nameravajo vzpostaviti zeleni trikotnik, katerega del bi bil tudi akvarij za sladkovodne ribe, ki ga v Sloveniji še ni. "Želimo si postaviti tudi dodatne učne poti in interpretativni center za ptice," je še povedal Vršič. Strategija tako destinacije kot ormoške občine je namreč po njegovih besedah usmerjena zgolj v zeleni in trajnostni turizem.

Ormož pa je, kot eden od 45 partnerjev, vključen tudi v mednarodni projekt Naša Drava, ki skuša povezati ponudbo ob reki Dravi. "Bistvo je navezava na državni projekt Dravska kolesarska pot. Trudimo se privabiti in ponuditi čim več doživetij našim gostom. Želimo si predvsem projektov, ki bi bili edinstveni v našem delu Slovenije. Ker ti zahtevajo precejšnje finančne vložke, bomo za njihovo sofinanciranje kandidirali tudi na razpisih ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo," pravi župan Ormoža Danijel Vrbnjak. Med drugim tako v sklopu ponudbe doživetij ob Dravi že gradijo kolesarska postajališča. Po besedah Vrbnjaka pa si želijo kolesarje s poti usmeriti tudi k obisku same destinacije, v kateri je poudarek na interpretaciji kulturne in naravne dediščine, zelenem, ohranjanju narave in ponujanju butičnih programov. "

Računajo na dva milijona evrov

"Jeruzalem je blagovna znamka, ki ni vredna milijone, temveč milijarde. Na svetu sta dva Jeruzalema. Pravijo, da je pri nas tisti mirnejši. A je znamki treba dati tudi vsebino. Tematska pot Sveti Jeruzalem, za katero pridobivamo zaključne dokumente, je projekt, vreden blizu dva milijona evrov, ki bi nam dal pomembno piko na i na vsebinskem delu," je o načrtih še povedal Vrbnjak.

"V vzpostavitev kolesarskih poti smo skupaj s postavitvijo tabel in izgradnjo kolesarske poti, ki se bo kmalu začela, vložili okoli 800 tisoč evrov. Skupaj z drugimi naštetimi projekti, se pravi tudi interpretacijo kulturne in naravne dediščine v navezavi na Ormoške lagune ter tematsko potjo Sveti Jeruzalem, pa bi bil vložek v turizem v kratkoročnem obdobju skupno okoli tri milijone evrov. To bi nam dalo pomembno osnovo za dober turistični razvoj," je še prepričan Vrbnjak. Pri projektih računajo na dobra dva milijona evrov prav iz prihajajočih razpisov za črpanje sredstev iz evropskega sklada. Prvi naj bi bili objavljeni že v drugi polovici tega leta.