Pred kratkim sta v ptujski bolnišnici kri darovala kar dva nova viteza krvodajalstva, kakor imenujemo tiste, ki so kri darovali že stokrat. Na območju Spodnjega Podravja se sedaj tako lahko po novem pohvalijo že kar s sedeminštiridesetimi.
Daruje, ker je ves čas na cesti
Franc Cafuta iz Gorišnice je kri začel darovati pred dvainštiridesetimi leti, ko je naredil izpit za šoferja tovornjaka: "Odločil sem se, da bom poklicni voznik. In ker sem ves čas na cesti, sem menil, da moram tudi sam postati krvodajalec, če bom kri morda sam kdaj potreboval. Mislim, da jo lažje sprejmeš, če veš, da si jo sam daroval. Krvodajalka je bila sicer že moja mama in verjetno je bilo že vse od rane mladosti nekaj spodbude tudi z njene strani. Seveda nas je veselilo tudi, da smo se ob krvodajalskih akcijah vedno radi še nekoliko družili." Z darovanjem življenjske tekočine tako namerava nadaljevati, dokler bo lahko, najverjetneje še tri leta, dokler ne bo dopolnil 65 let. Humanitarno poslanstvo pa mu je uspelo prenesti tudi na naslednji rod: "Moj sin bo letos star 32 let in je kri daroval že tudi več kot tridesetkrat." V vseh teh letih so Cafuto zaradi nekoliko slabših krvnih izvidov le dvakrat zavrnili, ko je želel darovati kri. In tudi redna zdravniška kontrola, pravi, je le še ena od prednosti krvodajalstva.
Dokler bo zdravje služilo
Začetki krvodajalstva Daniela Petroviča s Ptuja pa sežejo v čas, ko je nastopil službo v TAM-u: "Tam so bili fantje, ki so že bili v teh 'vodah', pa sem se jim tudi jaz pridružil. Bilo je na terenu, v Miklavžu. Odločil sem se predvsem zato, ker gre za humano dejanje, pa tudi zaradi druženja. Šlo je pravzaprav za neki dogodek. Danes gresta po mojih stopinjah tudi sinova. Mlajši je prav danes kri daroval prvič, starejši pa se je akcij udeležil že nekajkrat." Vsem tistim, ki se še odločajo, ali darovati kri, pa podobno kot Cafuta sporoča, da gre za dobro dejanje, hkrati pa krvodajalstvo pomeni tudi redne zdravniške preglede. O tem, kolikokrat mu bo uspelo še darovati, pa Petrovič ne razmišlja. Dokler bo pač zdravje služilo, pravi.
Tudi obema novima vitezoma krvodajalstva je ob priložnosti predsednik ptujskega Območnega združenja Rdečega križa Ptuj Aleksander Solovjev po običaju podaril ročni uri: "Ta navada sega že kakšnih štirideset let nazaj. Uro podarimo našim stokratnikom simbolično, v znak tega, kar so naredili skozi čas, v korist družbe, samih sebe in tudi za motivacijo drugim občanom, da pristopijo h krvodajalstvu."
Med sedeminštiridesetimi stokratnimi krvodajalci, kolikor jih je v Spodnjem Podravju, jih sicer največ prihaja iz Cirkovcev v občini Kidričevo, kjer so, kot pravi Solovjev, v krvodajalstvo vključene kar cele rodbine: "Kri darujejo že leta in leta. Med njimi pa najdemo tudi take, ki so kri darovali že več kot stoštiridesetkrat."
Zadovoljive zaloge
Zaloge krvi so sicer po besedah zdravnice Petre Leber iz UKC Maribor za ta čas relativno dobre: "Nekaj manj krvi sicer je, kot bi si želeli, vendar se s stalnim klicanjem krvodajalcev, stalnim organiziranjem krvodajalskih akcij trudimo, da stanje ves čas izpopolnjujemo. To zahteva precejšnje napore naših oddelkov in Rdečega križa. Že od začetka epidemije izvajamo krvodajalske akcije, če se le da na podlagi naročanja krvodajalcev, ki so nato na kratko že presejani po telefonu. Ljudje prihajajo ločeno."
