Del starega trškega jedra Foto: Marjan Toš
Sedemnajstega junija je minilo natanko 825 let od prve omembe Lenarta v pisnih zgodovinskih virih, in to v buli, ki jo je 17. junija 1196 izdal papež Celestin III. za šentpavelskega opata Ulrika in njegove sobrate. V omenjeni buli se papež sklicuje na svoje predhodnike in z njo menihom potrjuje vrsto posesti, med njimi nekatere v Slovenskih goricah - pri sv. Lenartu (apud Sanctum Leonardum). Sicer pa segajo zametki Lenarta v bližnjo Radehovo, ki se omenja že leta 1115. Zaradi ugodnejše lege in izvira pitne vode pa so se ljudje kmalu raje naseljevali pri šentpavelski pristavi (praedium) pri cerkvi sv. Lenarta. Po njej je kraj tudi dobil ime. Prvotno je bil Lenart v lasti Spanheimov (to so bili bogati fevdalni gospodje in koroški vojvode), že leta 1196 pa je bil v lasti šentpavelskega samostana v Labotski dolini na Koroškem.
Na stičišču prometnih poti
Lega Lenarta na stičišču prometnih poti proti Mariboru, Gornji Radgoni, Cmureku in Ptuju je v preteklosti pripomogla, da se je uveljavil kot važnejše naselje v osrednjih Slovenskih goricah in prevzel vlogo njihovega prepoznavnega središča. Lenart je bil povzdignjen v trg leta 1332 (nekateri zgodovinarji menijo, da to ne drži povsem, saj so bile Lenartu priznane trške pravice šele leta 1447 v času vladanja cesarja Friderika III. (1435-1493). V srednjem veku in tudi kasneje Lenart ni bil med gospodarsko pomembnejšimi trgi na slovenskem Štajerskem. Njegova gospodarska vloga se je začela krepiti šele po industrializaciji, urbanizaciji in deagrarizaciji v 70-ih letih minulega stoletja. Takratno občinsko vodstvo na čelu s Franjem Muršcem je dolgoročno zastavilo razvojne cilje. V tem času se je začel nagel razvoj, ki je postopoma pripomogel, da je bil Lenart že leta 1989 razglašen za mesto. Danes je Lenart upravno-politično, kulturno, gospodarsko-zaposlitveno in trgovsko-oskrbovalno središče Slovenskih goric. Mlado mesto Lenart postaja zanimivo za nove meščane, saj se v Lenart, zlasti po izgradnji avtoceste od Maribora do Lendave, priseljuje veliko mladih družin.
Kljub temu da se ob 825. obletnici prve pisne omembe pri Lenartu s ponosom spogledujejo s preteklostjo, so pogledi vendarle mnogo bolj usmerjeni v prihodnost. Mesto pridobiva vlogo in pomen tudi za širše zaledje, a se še vedno ubada z nekaterimi težavami na področju infrastrukture. Veliko si obetajo od izgradnje centralne čistilne naprave in seveda od severne obvoznice, ki bo Lenart dokončno prometno razbremenila in mu ponudila nove razvojno-urbanistične priložnosti. Dodatne prostore bo dobila osnovna šola, saj število šoloobveznih otrok narašča. Izzivov ob jubileju je več kot dovolj in pričakovanja meščanov ostajajo velika.
V 17. stoletju do špitala in rotovža
V zgodovini trga je bila izjemno pomembna vloga Cerkve. Zdajšnja cerkvena zgradba sv. Lenarta je iz začetka 16. stoletja, saj je bila zgrajena med letoma 1516 in 1518. Je najlepši primer pozne slovenskogoriške gotike. Prva omemba lenarške župnije sega v leto 1354, leta 1786 pa je bila ustanovljena tudi dekanija Lenart. Iz bogate zgodovine Lenarta samo še podatek, da naj bi bili kraj po nekaterih navedbah kronistov leta 1532 požgali Turki, za kar pa ni na voljo verodostojnih dokumentov. Se je pa pri Lenartu in v okolici razmahnila tudi reformacija, ki je dogajanje zaznamovala predvsem zaradi živahne dejavnosti "skakačev". Njihova pomembna postojanka je bila v Radehovi. Leta 1625 je bil zgrajen lenarški špital, leta 1675 pa rotovž. Obe zgradbi sta lepo ohranjeni, kar velja tudi za nekdanje staro trško jedro.
