Lenart zdaj vendarle tudi formalno mesto. Kaj mu ta status prinaša?

Konec preteklega leta je vlada Lenartu v Slovenskih goricah podelila status mesta, kakršnega ima v Sloveniji 67 urbanih naselij. Za tak status mora med drugim večje urbano naselje šteti vsaj tri tisoč prebivalcev v uličnem sistemu, imeti ustrezen gospodarski ter upravni pomen in se po zgodovinskem razvoju razlikovati od drugih naselij. Kot pojasnjuje lenarški župan Janez Kramberger, se se odločili za status mesta zaprositi, potem ko so dosegli zahtevano število prebivalcev. A še bolj so želeli potrditi dejstvo, da so že dobra tri desetletja povsem prepričani, da jim status mesta gleda na njegovo vlogo v prostoru tudi pripada: "Prvi sklep o razglasitvi mesta je namreč lenarška občinska skupščina sprejela že 26. septembra 1989. Potem je 28. novembra bila še slovesna razglasitev, ko je Lenart za mesto razglasil predsednik republiške skupščine Miran Potrč."

​Sklepa ni bilo v uradnem listu

Vendar sklep o tem ni bil objavljen v Uradnem listu RS, saj mesto vse do leta 2011 ni doseglo kriterija tri tisoč prebivalcev v strnjenem uličnem sistemu, četudi je takrat občina Lenart, ki se je šele pozneje razdelila na šest manjših, imela nekaj čez 15 tisoč prebivalcev. Odličen poznavalec zgodovine Lenarta z okolico dr. Marjan Toš pravi, da je mesto pričelo pridobivati vse večji pomen že po letu 1970, ko so nastajali prvi dislocirani obrati mariborske industrije in se je začelo živahno razvojno obdobje z industrializacijo in deagrarizacijo: "Lenart je vse bolj utrjeval vlogo osrednjega naselja v Slovenskih goricah in postajal njihovo gospodarsko-zaposlitveno, upravno-politično in kulturno središče. Tudi zaradi intenzivne stanovanjske gradnje je število prebivalcev začelo naraščati."

Leta 1989 so torej na vseh treh zborih občinske skupščine in na predlog Krajevne skupnosti (KS) Lenart sprejeli odločitev, da trg Lenart razglasijo za mesto. Dr. Toš, ki je bil v tistem času novinar Radia Maribor oziroma Ljubljana, pripoveduje: "Spomnim se, da je bila že leta 1988 v nekdanji SZDL in v KS Lenart sprejeta pobuda za začetek postopka pridobitve mestnega statusa, saj je bil sam trg Lenart že leta 1959 priznan kot mestno naselje." Toš med glavnim akterji pobude omeni: "V neutrudni ekipi so ob predsednici občinske skupščine Vide Šavli bili še Edo Golob kot predsednik KS, Janez Erjavec kot predsednik Mestnega odbora Lenart, vodja lenarške knjižnice Breda Zorko, dekan in župnik Martin Bezgovšek, Franc Mencigar kot predsednik izvršnega sveta, Slavko Jančič, Karel Vogrinčič in še mnogi krajevni funkcionarji. O tem je ohranjena arhivska dokumentacija, saj je Breda Zorko izredno pedantno skrbela za ta del projekta."

​Mesto prihodnosti

Zakaj odločitev ni bila več kot tri desetletja tudi uradno potrjena? Toš pojasni: "Kje se je administrativno-birokratsko zataknilo in kdo ni opravil formalnosti okoli uradne potrditve razglasitve v pristojnih ustanovah, mi ni poznano. Zato sem bil res močno presenečen, ko sem pred časom v medijih prebral agencijsko novico, da je Vlada RS sprejela tak sklep. Zgolj domnevam, da se je kje zataknilo po sprejetju Zakona o lokalni samoupravi in reformah lokalne samouprave po letu 1994. Mogoče je kateri od uradnikov enostavno kaj spregledal ali pa ni opravil svojega dela, kot bi ga moral. Se je pač zgodilo, a bolj pomembno je, da je status mesta zdaj uradno potrjen."

Toš ocenjuje, da je status mesta res bolj simboličnega pomena, ki pa meščanom zagotovo veliko pomeni: "Če drugega ne, sili odgovorne k urejanju mesta z vsemi atributi in njegovem pozicioniranju v prostoru. Na naše mesto smo bili od vsega začetka ponosni. Sploh, ker je konec 20. stoletja dodobra utrdilo položaj dominantnega središča osrednjih Slovenskih goric in po gospodarski recesiji z začetku 90. let na prelomu tisočletja postalo osrednje gospodarsko-zaposlitveno središče. Tej funkciji je poleg upravno-politične in kulturne vloge treba dodati še pomembno trgovsko-oskrbovalno funkcijo širšega območja Slovenskih goric." Dr. Toša veseli, da ima mesto pozitivno demografsko sliko, saj se ljudje vanj tudi zaradi dokaj intenzivne stanovanjske zidave, relativne bližine Maribora, dobre cestne povezave z Avstrijo in dokaj ohranjenega naravnega okolja še vedno priseljujejo. Zato je optimist: "Lenart je mesto prihodnosti in priložnosti, sploh, če bo kmalu dobil že zdavnaj prepotrebno in celo dogovorjeno razbremenilno cesto - severno lenarško obvoznico. Da o vsem ostalem ne govorim: tu so dograditev šolskih prostorov, ureditev etnografsko-muzejske zbirke, kopališča, garažne hiše, hotela in več profesionalne kulture ..."

Boljše izhodišče na razpisih ​

​Župan Kramberger pravi, da so se proti koncu preteklega leta v občinski upravi odločili, da pripravijo gradivo za razglasitev mesta. Vložili so ga pri vladni službi za lokalno samoupravo: "S tem smo odpravili administrativno prepreko, ki je nastala ob razglasitvi pred več kot tridesetimi leti. Že ob 30-letnici razglasitve mesta, leta 2019, smo ugotovili, da vse ni bilo urejeno, kot bi formalno moralo biti, saj lokalna oblast leta 1989 akta o razglasitvi mesta ni nikjer objavila. "Kot še en pomemben razlog za to potezo župan izpostavlja, da občina Lenart z upravno enoto in drugimi ustanovami že ves čas opravlja službe in naloge za širše območje. Kaj naj bi ta status mestu v resnici prinesel? Kramberger: "V prihodnji finančni perspektivi si iz naslova CTN - Celostne teritorialne naložbe obetamo sofinanciranje projektov, ki so s tem povezani. Pri tem računamo, da nam bo uradni status mesta tudi na drugih razpisih EU prinesel dodatne točke."