Mestno gledališče Ptuj: Z odprtjem bi le potapljali barko

Hojka Berlič Hojka Berlič
22.05.2020 06:30

Že leta (pre)velika finančna bremena, ki se jim je pridružila še trenutna kriza, potiskajo ptujsko gledališče v vse težjo situacijo. Zaradi neekonomičnosti za zdaj vrata odpirajo le ob premierah.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V ptujskem gledališču bo denarja za poplačilo obveznosti do stavbe, ki je bila s podelitvijo stavbne pravice obnovljena leta 2007, še manj.
Sašo Bizjak

Glede na to, da so svetniki znova prejeli dopis direktorja ptujskega gledališča, v katerem ta opozarja na resno finančno situacijo v tem zavodu, je ptujski mestni svetnik Gorazd Orešek, Lista za Ptuj, na zadnji, dopisni seji mestnega sveta na občino naslovil pobudo, da se na prihajajočo sejo uvrsti tudi točka na to temo. O tej temi naj bi se pogovorili na enem od delovnih sestankov županje z mestnimi svetniki, odgovarjajo na občini.

Občina želi letošnje predčasno poplačilo banki

Osnovni razlogi za stanje, na katero so znova opozorili, so sicer že leta enaki, pravi direktor Mestnega gledališča Ptuj Peter Srpčič, vezani na objekt, ki ga imajo zaradi podelitve stavbne pravice v najemu od avstrijske slabe banke Heta Asset Resolution. "Občina nam sicer načeloma pokriva stroške najemnine, a smo pri tem s pogodbo, ki jo je pripravila takratna občinska garnitura, zavezani, da moramo ta objekt ne samo tekoče upravljati, ampak tudi investicijsko vzdrževati. Sredstva, s katerimi razpolagamo za to področje, pa so tako majhna, da bi morali v lanskem letu 80 tisoč evrov presežka prihodkov nad odhodki, ki smo ga ustvarili iz naših dejavnosti, nameniti za stavbo, ob tem, da moramo tudi za plače prispevati okoli 30 tisoč evrov. To pa je breme, ki ga gledališče ne zmore več." Res gre za dediščino pretekle mestne oblastniške garniture, ki pa se še kar nadaljuje, pravi Srpčič. Občina, poudarja, namreč za program gledališča nameni samo 45 tisoč evrov: "Za primerjavo - v SNG Drama za predstavo na malem odru porabijo 80 tisoč evrov. Za denar, ki nam ga da občina, vsako leto pripravimo najmanj štiri premiere, več kot 200 ponovitev, kopico gostujočih dogodkov, izvajamo gledališki studio, festivalske dejavnosti, abonmaje za odrasle in otroke. Ob tem pa, kot že rečeno, ustvarjamo s to dejavnostjo še plus."
Na ptujski občini pojasnjujejo, da so pogovori, ki so v času epidemije malo zastali, zdaj znova v teku in tako občina kljub vsemu namerava že letos "izvesti predčasno poplačilo obveznosti iz Pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice za prenovo Mestnega gledališča Ptuj in rekonstrukcijo vhodnega portala, kot je tudi načrtovano v Odloku o proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2020". Zadnja obveznost iz te pogodbe sicer zapade ob koncu prihodnjega leta, ko se izteče tudi pogodba.

Računajo na poletje

To, da je ptujsko gledališče skozi leta postalo izjemno odvisno od lastnega prihodka in dejstvo, da so zaradi epidemije izgubili po Srpičičevi oceni vsaj tretjino lastnega prihodka, pa pomeni, da bo presežka, ki so ga namenjali za upravljanje in vzdrževanje stavbe, zdaj še veliko manj. "Veliko vprašanje pa je, kdaj bomo sploh lahko ekonomsko logično znova začeli delati. Ker če bi začeli delati zdaj, ko bo mogoče sprejeti 50 ljudi, bi pomenilo, da bi si izgubo le povečevali." Morda bi bilo to izvedljivo v gledališču, dodaja, kjer so igralci stalno zaposleni, pri njih, kjer izplačujejo honorarje vsakemu sodelavcu, "pa bi bilo to le potapljanje barke".

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta