Slavica Pičerko Peklar
Mlinarska družina Korošec iz Zabovcev na Ptujskem polju je 80-letnico delovanja svojega mlina zaznamovala z izdajo knjige Mlinarjeva pot, ki jo je uredila Marija Hernja Masten, svojim sokrajanom, poslovnim partnerjem in prijateljem pa so jo predstavili na pragu letošnje jeseni, ko je zbrane na prireditvi nagovoril tudi predsednik RS Borut Pahor.
Mlin z dvestoletno tradicijo
Mlin Korošec je v zasebni lasti in ima dolgo zgodovino, saj obstaja že več kot 200 let in obrt se še vedno prenaša iz roda v rod. Pred zdajšnjim mlinom je bil prejšnji na vodni pogon, na reki Dravi. Mlin na zdajšnjem mestu je postavil Josip Korošec leta 1939, a je začel obratovati šele leta 1946, saj je bil med drugo svetovno vojno zaprt. Kot se spominja Vlado Korošec, so bili takratni začetki delovanja zelo težki, saj so mlin po šestih mesecih delovanja nacionalizirali. V državni lasti je bil vse do leta 1955, ko ga je Josipov sin Vlado lahko vzel v najem in potem leta 1960 tudi odkupil. S tem je začel pisati zdajšnjo zgodovino mlina in družinskega podjetništva, ko v mlinu delata tudi Vladov sin Daniel in vnuk Vlado Niko, po dvorišču pa se že podi njihov naslednik Matic. "Zaradi vse večjih potreb in zahtev na trgu je bilo nujno nenehno posodabljanje mlinskih strojev in razvijanje dejavnosti," pravi najstarejši iz družine Korošec, ki se še kako spominja časov, ko so zrnje mleli na mlinske kamne. "Za tiste čase je bila značilna predvsem kmečka menjava. To je pomenilo, da je kmet v mlin pripeljal zrnje in je dobil moko zmleto iz svojega zrnja. Vsa leta smo mlin posodabljali, vse do danes, ko je proizvodnja praktično v celoti avtomatizirana."
Sledijo potrebam kupcev, zato širijo ponudbo
Ohranili del bogate zgodovine
S knjigo Mlinarjeva pot, tradicija in dediščina mlinarske družine Korošec v Zabovcih so na najlepši način ohranili tudi del bogate zgodovine vseh Markovčanov. Ti prišleku, ki ne ve kam, ko išče Markovčane, radi povedo, da se je treba le ozreti kvišku, in tam, kjer je videti visok mlin, ki se s svojimi barvnim opleskom lepo zlije z okoljem, živijo prijazni in dobri ljudje. Markovčani in vsi njihovi sosedje.
