Mnogi slovenskogoriški trsničarji so obupali. Država dala v vinograde, a na njihov račun

Trsničarska zadruga Juršinci je bila pred desetletji med največjimi v državi, danes, pravi njen dolgoletni predsednik Simon Toplak, se kriza v vinogradništvu odraža tudi v povpraševanju po trsnih cepljenkah: "Skoraj štiri desetletja sem vodil našo zadrugo, ki je nekdaj povezovala več deset trsničarjev. Danes nas je na tem našem koncu le še osem. Mi z družinsko tradicijo trsničarstva nadaljujemo, mnogi so obupali."

Če ni obnove vinograda, ni povpraševanja

Domači vinogradi se skorajda ne obnavljajo več, v izvoz trsnic je močno zarezala svetovna epidemija, in kot pravi Toplak, dober poznavalec razmer na domačem in evropskem, celo svetovnem trgu, so morali trsničarji v zadnjih letih, pa ne le slovenskogoriški, proizvodnjo celo prepoloviti. "Na območju zdajšnje občine Juršinci nas je bilo nekdaj kar 43 trsničarjev, bili smo bolj povezani, zdaj imamo skupne prostore in hladilnico, sicer pa delamo vsak zase. Nekateri so trsničarstvo registrirali kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, drugi delajo kot samostojni podjetniki, nekateri, kot mi, smo odprli podjetje. Včasih smo v Sloveniji letno li tudi do 12 milijonov trsnic in jih veliko večino prodali v tujino. Zadnje čase se je izvoz zelo zmanjšal, nazadnje so v preteklosti dogovorjeni kar desetletni posel preklicali naši dolgoletni dobri partnerji, Francozi. Močno zmanjšal se je zaradi krize v vinogradništvu tudi izvoz na Hrvaško, Madžarsko in Češko. Dolga leta smo denimo v Francijo izvozili po 400 tisoč trsnic, kar polovico naše proizvodnje, sicer pa smo vsi slovenski trsničarji v to evropsko deželo vina vsako leto prodali tudi poldrugi milijon trsnic cepljenk. Proizvodnjo smo bili zaradi vseh odpovedi naročil prisiljeni zmanjšati za polovico," razlaga Toplak, ki poudarja, da so slovensko vinogradništvo in z njim povezane dejavnosti resnično v krizi. "Država je vinarjem pomagala s finančno podporo za zeleno trgatev in krizno destilacijo, kar trsničarji sicer razumemo, a slabo za nas je, da je za to vzela denar, namenjen za obnovo vinogradov. In če ni obnove, tudi povpraševanja po naših trsnicah ni."

Podobno krizo so preživeli ob vstopu v EU

Podobno krizo, se spominja Simon Toplak, so trsničarji doživeli in takrat preživeli ob vstopu v Evropsko unijo: "Takrat še nismo imeli potrebnih certifikatov za izvoz in trajalo je kar nekaj let, da smo jih pridobili in lahko spet prodajali. Zdaj se zgodba z zmanjšano proizvodnjo trsnic cepljenk ponavlja in razmere so resnično težke, saj opuščanje vinogradništva in močno zmanjšana obnova vinogradov pomenita tudi zmanjšano povpraševanje po trsnih cepljenkah. Rešujejo nas ljubiteljski vinogradniki, ki še kupujejo trsnice, a količina tako prodanih trsnih cepljenk je vendarle veliko manjša, kot je zmogljivost naše proizvodnje." Marko Toplak je po očetu Simonu prevzel vinogradniško dejavnost na domači kmetiji, kjer nadaljujejo s proizvodnjo trsnih cepljenk: "Moderna tehnologija nam omogoča proizvodnjo visokokvalitetnih sadik trsnih cepljenk sort laški rizling, sivi pinot, traminec, sauvignon. S prodajo trsnih cepljenk za zdaj še nimamo večjih težav, a dejstvo je, da je zdaj pravi čas za obnovo vinogradov, saj bomo sicer ostali brez domače kvalitetne pridelave." Pri Toplakovih zasadijo kakih 130 tisoč cepljenk na hektar, skupno pa, odvisno od naročil in povpraševanja, za proizvodnjo trsnih cepljenk letno namenijo od štiri pa tudi do sedem hektarjev površin. Marko Toplak poudarja, da je trsničarstvo zelo zahtevna panoga, tako zaradi strokovnega znanja in izkušenj, ki jih zahteva, kot tudi zaradi velikega nadzora nad kakovostjo: "Delo in uspeh sta precej odvisna od vremenskih pogojev, saj nam lahko pridelek dodobra oklesti že spomladanska pozeba."

Kot dopolnilna dejavnost

Družina Vršič iz Zagorcev pri Juršincih nadaljuje tradicijo prednikov, ki so se že leta 1896 začeli ukvarjati z vinogradništvom in trsničarstvom. "Matični nasad je uredil že moj praded, mi smo trsničarstvo registrirali kot dopolnilno dejavnost na naši vinogradniški kmetiji. Cepimo jih vsako pomlad od 100 do 120 tisoč, končni izplen je vedno manjši, odvisen od vremenskih razmer. V preteklosti kakih posebnih težav, ker smo majhni pridelovalci, nismo imeli, zdaj pred spomladansko prodajo pa se že čuti manjše povpraševanje, a upamo, da se bodo naši dolgoletni kupci tudi v prihodnje odločali za sodelovanje. To pomeni, da bodo nadaljevali z obnovo svojih vinogradov in bodo morda celo povečevali vinogradniške površine. Največ prodamo doma, nekaj pa tudi izvozimo, predvsem na Hrvaško in Madžarsko, kako bo s tem izvozom to pomlad zaradi vseh teh ukrepov, pa še ne vemo," pravi Anica Vršič, nosilka dopolnilne dejavnosti iz Zagorcev.