Ptuj se je Zeleni shemi slovenskega turizma (ZSST), ki potrjuje prizadevanja za zeleni in trajnostni razvoj, pridružil že 2016. Že leta se namreč vse bolj uveljavlja prepričanje, ki ga je svetovna kriza zadnjega leta le še potrdila, da je prav to nujna smer nadaljnjega razvoja turizma. K njej že dlje teži Slovenska turistična organizacija (STO), ki je dala v jedro vseh aktivnosti, kot pravijo, trajnostno zavezo, "na kateri temelji umeščanje Slovenije kot zelene, aktivne in zdrave destinacije za petzvezdična doživetja".
Poseben pomen in vlogo pri tem ima prav osrednje nacionalno certifikacijsko orodje ZSST. Trenutno je v shemi 54 destinacij, 52 ponudnikov, štirje naravni parki, dve turistični agenciji in dve turistični znamenitosti. Ob pridružitvi je Ptuj pridobil srebrni znak Slovenia Green, leta 2020, ko je certifikat nazadnje potrjeval, pa bronastega. Z zlatim znakom se lahko trenutno pohvali 18 destinacij, med drugim Ljubljana, Bled, Kranjska Gora, Vipava, Brda in Rogla - Pohorje.
Tudi javni podatki o porabi
Kot pojasnjujejo na Zavodu za turizem Ptuj (ZTP), gre pri potrjevanju znaka za uspešnost uresničevanja kazalnikov trajnostnega razvoja, ki pa se ne osredotočajo le na turistično področje, ampak zajemajo delovanje lokalne skupnosti na področju energetike, rabe vode, ravnanja z odpadki, varovanja naravne in kulturne dediščine, varnosti in drugega.
Za dosego cilja manjka še kar nekaj ključnih dokumentov
Na vprašanje, katera področja Ptuj najbolj zaustavljajo, da bi pridobil višji znak zelene sheme, direktorica ptujskega zavoda za turizem Tanja Srečkovič Bolšec odgovarja, da Ptuju kot turistični destinaciji v tem trenutku med drugim manjka kar nekaj ključnih dokumentov, v katerih bi bili zapisani na primer ukrepi prilagajanja na podnebne spremembe ter načini meritve in zmanjšanja ogljičnega odtisa obiskovalcev. "Destinacija mora lokalna turistična podjetja spodbujati k implementaciji ukrepov za zmanjšanje rabe vode in k javni objavi podatkov o porabi vode. To se še ne izvaja. Turistična podjetja moramo spodbujati k nižanju izpustov toplogrednih plinov in k objavi podatkov o porabi energije. Tudi ti podatki se še ne pojavljajo javno," še nekatere pomanjkljivosti našteva Srečkovič Bolšečeva. Za nekatere od njih naj bi sicer poskrbela novelacija okoljskega programa, ki jo pod okriljem Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju pripravlja Znanstvenoraziskovalno središče (ZRS) Bistra Ptuj. Njeno uresničevanje bo po besedah direktorja ZRS Bistra Štefana Čelana seveda v veliki meri odvisno tudi od zagotavljanja denarja za potrebne investicije.
Desetletje za dosego eko marjetice
Ptuj pa se ne more pohvaliti tudi z niti enim turističnim podjetjem z zelenim znakom, ki ga upošteva ZSST. A kmalu naj bi bilo drugače in takrat bi po besedah Tanje Srečkovič Bolšec lahko kandidiral tudi za zlati znak. Po pričakovanjih naj bi namreč do marca znak EU za okolje za turistične nastanitve oziroma turistično eko marjetico uspelo pridobiti turistični nastanitvi Panorama Krapša, kjer so lani praznovali 25 let delovanja.
Na pridobitev znaka so se sicer po besedah lastnice Metke Gutschi pripravljali desetletje, z vsako investicijo. Začne se z odpadki in z razsvetljavo, gretjem, s politiko v hiši, s porabo vode, izdelki, ki jih ponujaš, pomembna je embalaža, ki jo uporabljaš pri zajtrku, pravi Gutschijeva in poudarja: "Mi smo že ves čas bolj ekološko usmerjeni, saj je bila to nekoč kmetija. To je pravzaprav naš življenjski slog. V tej smeri so delali že moji starši, zdaj pa nadaljujem jaz." Vzrok za to, da se drugi ponudniki ne odločajo za ta korak, vidi Gutschijeva po eni strani v apatiji, ki po njenem mnenju trenutno vlada med njimi, po drugi strani pa pridobitev takšnega znaka zahteva res velik vložek, tudi finančni. Veliko pogojem, še pravi, pa je v starem, zaščitenem ptujskem mestnem jedru tudi precej težko zadostiti, predvsem ko je govor o energetskih sanacijah in izkoriščanju sončne energije.
V ZTP so pred ponovnim preverjanjem certifikata leta 2022 pripravili akcijski načrt za to in prihodnje leto, ki so ga na januarski seji potrdili tudi mestni svetniki. V njem so predvideli nekatere konkretne načrte, med drugim si želijo zmanjšati količino uporabljene plastike na prireditvah in v turističnih obratih, posvetili se bodo nagovarjanju gostincev k vzpostavitvi kratkih lokalnih dobavnih verig, si prizadevali za dosledno ločevanje odpadkov v turistični panogi in pri obiskovalcih mesta ter spodbujali k uporabi e-mobilnosti.
Med ponudniki prenočitev pa si želijo uvesti tudi ptujski zajtrk z lokalnimi sestavinami. "V letu 2021 je osrednja pozornost zavoda usmerjena v to, da v sklopu evropske gastronomske regije namenimo večjo pozornost kakovostnim sestavinam, kratkim dobavnim verigam in zagotavljanju čim večjega deleža živil lokalnega izvora ter prav tako dodatni promociji lokalnih vinarjev. V sodelovanju s ptujskimi gostinci in KGZS Ptuj zato načrtujemo tudi izvedbo edinstvenih kulinaričnih dogodkov," še napoveduje direktorica zavoda.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
