Kot gradbeni material so uporabili tudi avtohtoni slovenjegoriški kamen starega hleva, veliko je lesa, kar daje še poseben občutek nostalgičnosti.
Oba sta se nekdaj urila v najstarejšem športnem klubu v Mariboru - Konjeniškem klubu v Kamnici, danes pa sta tudi mlad zakonski par in nadvse srečna starša šele 14 dni stare Zale. Ob veliki podpori staršev je ljubezen do konj postala tudi poslovna odločitev, čeprav sta študirala nekaj povsem drugega (pravo in logistiko). Na posestvu že stojijo veliki hlevi, a mlada družinica za zdaj živi še na skromnih 30 kvadratnih metrih, v mobilni hiški sredi obilice zelenja, sonca in svežega zraka. V delo je ves čas vpeta cela družina, investicija pa je zahtevala vse prihranke in še več.
Skrbijo za 25 konj
Najprej so postavili lesene hleve s šestimi boksi. Z leti je tako svoja vrata odprl nov športni hlev, ki še vedno raste, ima vso potrebno infrastrukturo in danes skrbijo za 25 konj s svojim športnim društvom Hiša konj, ustanovljenim leta 2012, da združuje ljubitelje konj in konjeniškega športa, ki jim konj ne pomeni le partnerja v športu, pač pa pravega prijatelja.
Konji preživljajo čas na pašnikih
"Ker hlev vodimo mladi ljudje, imamo tudi svež in sodoben pogled na skrb za konje. Način, ko so konji cel dan zaprti v bokse ali celo na privezih, je že zastaral. Konji so rojeni za gibanje, kar jim želimo tukaj tudi omogočiti. Svoj prosti čas konji preživljajo na prostornih pašnikih, pozimi pa v peščenih izpustih. Če vremenske razmere to dopuščajo, so konji ves dan na prostem, v hlevih pa le ob slabem vremenu in ponoči. Na voljo imajo urejeno jahališče s kakovostno mivko z zalivalnim sistemom in ovirami za preskakovanje ter travnato jahališče," je še pojasnila Nika, ki zaradi materinstva ta hip ne trenira, bo pa s tem športom zagotovo še nadaljevala.
Danes, ko smo zaradi pandemije bili priča nekajtedenskemu omejevanju gibanja, je bila odpovedana šola jahanja, lastniki konj pa so lahko prihajali po določenem urniku. Sicer pa je vsak dan v Hiši konj zelo živahno, zato že komaj čakajo sprostitve ukrepov in vnovične vzpostavitve šole, ki jo še posebno težko čakajo otroci. Tisti člani društva, ki se z jahanjem ukvarjajo v tekmovalnem smislu, pa aktivno trenirajo in se pripravljajo na sezono. Nadvse si želijo, da bi se sezona tekmovanj končno ponovno začela. Tudi Rogičeva nista brez želja - želita si, da bi lahko kmalu uredili vso potrebno infrastrukturo in prirejala tekmovanja v preskakovanju ovir na svojem posestvu v Vukovju.
