Nova odkritja o vurberškem gradu

V večnamenski dvorani v Spodnjem Dupleku gostuje razstava, ki prikazuje življenje na gradu Vurberk od njegovega nastanka v drugi polovici 12. stoletja do bombardiranja leta 1945, predstavlja pa tudi nekatera nova odkritja.
Avtorja Aleš Jambrek in Dejan Zadravec iz Zgodovinskega arhiva na Ptuju sta na otvoritvi razkrivala zanimive ugotovitve o gradu Vurberk, ki je bil nekoč sedež enega največjih štajerskih gospostev z izjemno strateško lego. Nanizala sta menjave lastnikov gradu do ureditve sanatorija ruskega društva Rdečega križa v njem ter kasneje Zvezne politične šole NSDAP in končnega uničenja v vojni.

Ljudsko izročilo preučila na novo

Raziskave sta se lotila lani, ob 780. obletnici najstarejše omembe Vurberka. Premiero je razstava doživela decembra lani v ptujskem arhivu. Po dobrem odzivu so se odločili, da jo postavijo tudi v Dupleku. Ob razstavi so izdali katalog, ki jo dopolnjuje ne le s slikovnim gradivom in dokumenti, temveč tudi s tekstovno razlago, novimi spoznanji o prebivalcih Vurberka. Avtorja sta preučila najdeno gradivo in na novo spisala zgodovino Vurberka, ki je bila doslej slabo raziskana in je zato dopuščala številne ljudske interpretacije.

So zadnjega lastnika umorili?

Zadnjega lastnika posestva Vurberk, grofa Janeza Huberta Herbersteina, se nekateri starejši občani Dupleka še spominjajo. "V ljudski zavesti velja, da so bili Herbersteini zelo dobra družina. Podpirali so socialno ogrožene otroke, grof je okoliškemu prebivalstvu pred zimo priskrbel les za kurjavo, imeli so ga radi," je povedal Jambrek. "Seveda so bile izjeme in nekateri ga niso marali. Ljudski glas govori o tem, da so ga trije domačini po vojni umorili, vendar razen posrednih indicev ni dokazov za to," doda.

Sledi študija o obnovi

Kot najbolj markantne lastnike gradu Zadravec izpostavi gospode Ptujske: "Po smrti Baltazarja II. je bilo gospostvo najbolj razvito in najmogočnejše, a so njegove slabe gospodarske poteze že njegove sinove prisilile k prodaji lastnine in zmanjšanju posesti." Huda Liza, kakor se danes imenuje bar na gradu, je bila po Zadravčevih besedah lastnica Vurberka zelo kratek čas. Raziskovalec celo meni, da ni nikoli prestopila praga vurberškega gradu. Živela je v Riegersburgu in je grad podedovala po bratu. Znana je bila po krutem ravnanju s podložniki, a ni pustila posebnega pečata na gradu, še razkriva razstava.
Aleš Jambrek je razkril, da že pripravlja nadaljevanje raziskave, in sicer o študiji obnove gradu in zakaj ta ni uspela. Lokalna oblast si je že leta 1947 začela aktivno prizadevati za obnovo, vendar je grad nikoli ni dočakal. Oktobra želijo študijo objaviti v ptujskem arhivu, načrt pa namerava Jambrek predstaviti tudi dupleški občini. Razstava bo gostovala do konca novembra, ogledati pa si jo je mogoče ob sobotah, ko je odprta tržnica.