Festival Art Stays z zadnjim festivalskim vikendoma ta konec tedna dokončno zapira vrata. Program jim je uspelo izpeljati v celoti, veliko je bilo tudi tujih obiskovalcev. "Seveda pa se pozna razlika izpred dveh let. Časi so drugačni, tudi odzivi občinstva. Predvsem je opaziti manj entuziazma domačega občinstva," razmišlja direktor festivala Jernej Forbici. Tudi z obiskom so bili zelo zadovoljni, čeprav natančnega števila obiskovalcev še nimajo,.
Razmišljajo o bienalu
Prihodnje leto obeležujejo 20. obletnico Art Stays, za katero bodo kot uvod v praznovanje marca pripravili veliko razstavo v Galeriji Božidar Jakac. Za poletje upajo, da vendarle ne bo več težav s covidom in bodo lahko zasnovali festival, primeren obletnici. "O prihodnosti festivala pa še razmišljamo. Za organizacijo takega festivala preprosto potrebujemo več sredstev. Predvsem, če se bo življenje odprlo in bomo lahko znova gostili umetnike. Zato se odločamo, da bi festival organizirali na dve leti, da bi postal bienale. Tako bi tudi sredstva skoncentrirali na dve leti. Delni razlog pa je tudi pri nas organizatorjih, ki že 20 let nismo imeli poletja. A vse to še ni dorečeno. Bomo videli, kakšna bo energija, tudi v mestu," pravi Forbici, ki se o tem še ni pogovarjal s predstavniki občine. Ob tem Forbici meni tudi, da je čas, da ob obilici dogajanja, ki se je to poletje odvijalo v mestu, v prihodnje razmislijo tudi o tem, da bi manj energije vlagali v spremljevalne dogodke, koncerte, ki se sedaj že med seboj tudi prekrivajo, več pa v sam likovni del festivala.
Želijo tisto, kar so jim odvzeli
Tudi v okviru festivala Arsana je organizatorjem uspelo izvesti vseh 45 dogodkov, na katerih je nastopilo okoli 300 umetnikov. Skupno, vključno z Odprto kuhno, so privabili okoli 20 tisoč obiskovalcev. "Glede na število obiskovalcev, dogodkov in nastopajočih smo zagotovo izstopili iz povprečja letošnjega poletja. Operni večer na Panorami je najverjetneje podrl rekord leta v Sloveniji, saj je kljub težkim razmeram privabil okoli 5700 poslušalcev. Na glavnem prizorišču so nastopili velika glasbena imena in svetovno znane vokalne skupine. To je bila noro drzna poteza, ko smo sredi zime sestavljali program, ampak se je na srečo izkazala za pametno," pravi umetniški vodja in direktor festivala Mladen Delin, ki ob tem poudarja, da je bila izvedba festivala v tem času organizacijski zalogaj. Med drugim so imeli težave s pridobivanjem sodelavcev, ker ljudje odhajajo iz turizma, gostinstva, tudi sektorja industrije dogodkov. Pa tudi o finančni uspešnosti je po Delinovih besedah težko govoriti, saj je prodaja vstopnic zaradi ukrepov daleč od predkoronskih časov: "Nekatere nenujne stroške smo oklestili, čakamo še kakšnega morebitnega sponzorja, nekaj računov pa bomo po dogovoru poravnali spomladi za nazaj, kar zaradi slabe situacije počnemo že nekaj let."
Želijo, da se festival Arsana širi, ostaja le vprašanje, kako
In če se delovne razmere ne bodo spremenile, bodo po Delinovem mnenju ptujski festivali v prihodnje pod vprašajem: "Že pred covid situacijo so določeni festivali prerasli okolje in prostor ter so bili prepuščeni samim sebi. Zadnji dve leti pa je bila izvedba en velik čudež in čista sreča. Arsana je društvo in v zadnjem letu in pol od države ni prejelo nobene pomoči. Tudi ministrstvo za kulturo nas v 13 letih žal ni zares podprlo, letos v višini 1,5 odstotka vrednosti festivala. Tako je naš glavni in stalni partner občina, ki pa ostaja z enakim deležem že 13 let. Festival se je vmes povečal za desetkrat in več. Zato se nekdo pač mora odločiti, ali bo Ptuj turistično, zgodovinsko in festivalsko mesto, kar že je, mesto presežnih zgodb ter na tem gradi svojo vizijo ali pa bo kaj drugega." Kot pravi Delin, je za mnenje zaprosil tudi občino in veseli ga, da se mestni svet zaveda pomembnosti festivalskega poletja in želi, da se festival Arsana širi. Ostaja le vprašanje, kako.
Prihodnje leto glavno prizorišče festivala selijo na mestno tržnico, saj naj bi bila, kot pojasnjuje Delin, jakost dogodkov v Minoritskem samostanu prevelika: "Zato bomo potrebovali streho, ki bo pokrila okoli 850 sedežev, in želimo si, da ta strošek plača občina, tako kot je doslej. Si pa po tihem želimo, da se v prihodnosti zagotovi primerna streha, ki bo stala tudi za druge organizatorje dogodkov čez poletje. Prav tako pričakujemo rešitev kadrovske krize, kot smo jo imeli v letih 2010-2015, ko so bila zagotovljena sredstva za dva javna delavca osem ur dnevno. V bistvu ne pričakujemo nič več, temveč le to, kar smo že imeli, pa so nam ukinili."
Nujna sistemska rešitev
Z izvedbo letošnjega festivala so glede na splošne razmere v sektorju zelo zadovoljni tudi organizatorji Dnevov poezije in vina, čeprav je bila letošnja izvedba tudi zanje velik izziv. Osrednje prizorišče so morali zaradi del na Vrazovem trgu preseliti na mestno tržnico. V celoti so izpeljali tudi ves mednarodni program, kar je v zadnjih dveh letih velika izjema med sorodnimi festivali. Po besedah vodje festivala Aleša Štegra so veseli, da se je publika v velikem številu udeleževala tako manjših prireditev kot večjih, večernih: "Dober odziv smo imeli in ga še vedno imamo tudi na projekt Share a light. Še vedno ljudje s celega sveta, pesniki, vnašajo poezijo in jo delijo. Tu iščemo načine, kako bi financirali tehnološko nadgradnjo tega projekta, saj bi radi vključili še umetno inteligenco in neke druge ravni, ki so finančno precej zahtevne." Šteger ob tem ugotavlja, da pandemija s seboj prinaša tudi nek drug način dela, dražji in bolj stresen. In podpira tudi nekatera Delinova stališča. "Realnost je taka, da so se s pandemijo stvari podražile, od prenočitev, tehnike do stvari, ki jih je treba dodatno zagotavljati. Osnovna težava pa je, da smo vsi projektno vezani na festivale. Ko nekaj delaš dvajset ali petindvajset let, se ob takem načinu dela vsekakor izčrpaš. In zdi se mi, da bi bilo od politike, ob čemer ne mislim le na županjo, temveč na ves občinski svet, odgovorno, da bi poskrbela za dostojno ureditev tega sektorja. Ker kultura, kar se tega tiče, na Ptuju ni ustrezno urejena. Ni sorazmerja med željami, ponudbo ter infrastrukturo in zaposlitvami. Dokler to ne bo sistemsko rešeno, bo vladalo nezadovoljstvo, neko notranje izgorevanje producentov in bo tudi do neke mere onemogočena profesionalizacija tega, kar je bilo postavljeno v zadnjih dveh desetletjih," pravi Šteger, ki rešitev povzema v nekoliko več dodeljenih sredstvih, nekaj zaposlitvah in bistveno večji povezanosti med deležniki v mestu, ki delujejo na področju turizma. "Manjka celostna osmislitev tega sektorja, kazalnikov, pričakovanj. Moramo vedeti, da pandemija ni zgolj groza, je tudi vedno priložnost," je prepričan Šteger.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
