Tajnik zadruge slovenskih pridelovalcev sladkorne pese Kooperativa Kristal Vlado Hunjadi pravi, da je letošnja letina te poljščine, ki so jo večinoma že pospravili s polj, precej boljša od lanske. Vzrok je v bolj ugodnem vremenu in s tem v višjih temperaturah kak mesec pred spravilom, kar pomeni, da je v pesi lahko nastalo več sladkorja. Ocenjujejo, da je pridelek okoli 65 ton na hektar in da bo sladkorna stopnja ali digestija dosegala vsaj 15,3 odstotka. "Zagotovo lahko že po spravilu treh četrtin te poljščine s slovenskih njiv rečemo, da je letošnji pridelek boljši od lanskega, čeprav tudi lanski ni bil slab, tako po kakovosti kot po količinah," pojasni Hunjadi.
Seme prilagojeno prsti
Letos je 45 kmetov na poljih v Pomurju in Podravju peso pridelovalo na 175 hektarjih. Kot je znano, peso Kooperativa Kristal že četrto leto prideluje za hrvaško tovarno sladkorja Viro v Virovitici, s katero ima zadruga podpisano pogodbo. Kmetje dva tipa semena pese, ki sta prilagojena ilovnatim oziroma peščenim tlem, dobijo iz tovarne, posejejo ga s skupnimi specialnimi sejalnicami, pridelajo s priporočenimi pripravki in opravili ter z lastnimi skupnimi stroji tudi izkopljejo, tovarna v Virovitici pa jim zagotovi prevoz letine s tovornimi vozili od polj do predelovalnega obrata, ki je od Podravja oddaljen približno 140 kilometrov.
200
hektarjev za pridelavo sladkorne pese je cilj zadruge Kooperativa Kristal
Podpora strokovnjakov
S pogodbeno vnaprej dogovorjeno odkupno ceno so v zadrugi bili doslej zadovoljni. Ta je odvisna od vsakokratnih sladkornih stopenj in znaša 36 evrov za tono pri 16-odstotni stopnji. Ker je kakih 20 kmetov imelo doslej odlične rezultate pri količinah in jih je 25 dosegalo tudi visoke sladkorne stopnje, so v zadrugi zelo zadovoljni.
Investitorja še čakajo
Zadruga in združenje pridelovalcev sladkorne pese, ki imata sedež v Ormožu, si že leta prizadevata, da bi tudi pri nas zrasel obrat za predelavo te poljščine. Hunjadi pojasnjuje: "Načrti so, iskali smo tudi že lokacijo in vlagatelje, a ne moremo reči nič določenega. Še vedno zagovarjamo, da bi kazalo izkoristiti lokacijo nekdanje tovarne v Ormožu, ki je v likvidaciji. To smo ob nedavnih ministrskih obiskih znova izpostavili. Če najdemo investitorja, imamo vso podporo države, vendar se potencialni vlagatelji za naložbo še ne odločajo, kar je predvsem posledica splošne krize vlaganj v živilskopredelovalno industrijo."