Novi lastniki Perutnine Ptuj, ukrajinska skupina MHP, že nekaj časa išče vlagatelja oziroma kupca za svojo hčerinsko podjetje Vinarstvo, bolj znano pod imenom Ptujska klet. Pred kratkim so v Celjskih mesninah potrdili, da se zanimajo za nakup Ptujske kleti, saj so pogovore z vodstvom Perutnine začeli že lani in jih nadaljujejo. Perutnini so oddali zavezujočo ponudbo za prevzem. Kako daleč je postopek, smo poskušali izvedeti v tudi Radgonskih goricah, katerih lastnik so prav Celjske mesnine.Direktor
Borut Cvetkovič nam je pojasnil: "Radgonske gorice d.o.o. so oddale ponudbo za nakup Ptujske kleti. V poletnih mesecih so potekali pogovori, dokončne odločitve s strani lastnikov Ptujske kleti še nismo prejeli.
Radgonske gorice so v istem vinogradniškem rajonu kot Ptujska klet. Nakup se nam zdi smotern, saj s tem želimo krepiti našo dejavnost in hkrati preprečiti propad vinogradniških leg v vinorodni pokrajini Štajerska."
V Perutnini so sicer povedali, da se glede kleti nanje obračajo različni vlagatelji. Iz službe za odnose z javnostmi pa nam je Barbara Stopinšek odgovorila: "Drži, za Ptujsko klet iščemo ustreznega investitorja. V skladu z interno politiko pa podrobnejših informacij v tej fazi ne dajemo."
"Klet v dobri kondiciji"
Vinko Mandl, vodja trženja in nekdanji direktor Vinarstva, ocenjuje, da je ptujska klet ta čas v dobri kondiciji, celo najboljši: "Letno prodamo od 1,2 do 1,3 milijona steklenic vina. Od tega je največ Haložana, 800 tisoč steklenic, ostalo je prodaja buteljk. Med njimi je največja uspešnica pullus, saj ga kar polovico izvozimo na tuje trge. Predvsem nas veseli, da smo v zadnjem času povečali prisotnost in prodajo na trgu ZDA ter prodrli na kitajsko tržišče. Kljub močni konkurenci velikih vinarjev v trgovskih verigah in manjših kleti pri gostincih v Sloveniji je naša prodaja doma zelo dobra."
Leta 2014, ko so pričeli program sanacije, je bilo v kleti 33 zaposlenih, v naslednjih letih so njihovo število znižali na samo 18, a so ga v zadnjem času zvišali na 23. Ob tem Mandl poudarja, da se je vse bolj povečala tudi prodaja njihovega programa žganih pijač, s katerimi nadaljujejo tradicijo nekdanje ptujske žganjarne in kasnejšega predelovalnega podjetja Petovia.
"Za pelinkovec je denimo zanimivo, da ga v Varaždinu z okolico prodamo toliko kot v celotni Sloveniji, prodaja pa se je v zadnjem času povečala za 20 odstotkov. Letno pridelamo 100 tisoč steklenic pelinkovca in polovico jih torej prodamo na Hrvaško," pojasni Mandl.
Najstarejše slovensko vino
Ptujska klet hrani bogato arhivsko zbirko, v kateri je tudi najstarejše slovensko vino, zlata trta iz leta 1917. Klet je bila pred drugo svetovno vojno v lasti ptujskega vinskega veletrgovca in tudi župana Josefa Orniga in je po denacionalizaciji prešla pod Kmetijski kombinat Ptuj. Ob njegovi razgradnji je leta 2002 klet prišla pod Perutnino oziroma hčerinsko družbo Vinarstvo in z njo deli tudi zadnje lastniške spremembe.
Izvoz povečujejo
Po javno dostopnih podatkih klet letno ustvari 3,765 milijona evrov prihodkov, delež izvoza je 13 odstotkov, a ga vztrajno povečujejo. Največ, kakih 46 odstotkov vin, izvozijo v ZDA, 36 odstotkov gre na Hrvaško, sledita Nemčija in Avstrija, vzpenja se delež prodaje na Kitajskem. Celoten kapital podjetja je 2,720 milijona, celotna sredstva pa so vredna 6,277 milijona evrov.
Novi direktor kleti Tine Krek je z letošnjo bero grozdja zadovoljen. V celoti so ga odkupili od svojih dolgoletnih pogodbenikov. Od nekdanjih nekaj čez 150 kooperantov ob pripojitvi kleti Perutnini po likvidaciji Kmetijskega kombinata Ptuj jih imajo zdaj še približno petino. Večinoma so se za prevzem nekdanjih kombinatovih vinogradov po Halozah, ki so prešli pod Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, odločili nekdanji zaposleni v kombinatovem vinogradništvu in sadjarstvu.
36 pogodbenikov ima klet, približno polovica jih je iz Haloz, ostali so iz osrednjega dela Slovenskih goric.
Grozdje korektno plačujejo
Eden od dolgoletnih pogodbenikov, vinogradnik Andrej Polanec, pravi, da se je število pogodbenikov skrčilo predvsem zaradi vse višjih zahtev po kakovosti grozdja, prva tako se je znižalo tudi v obdobjih, ko odkupne cene na splošno niso bile ugodne. Nekaj manj pa jih je tudi na račun špekuliranja s prodajo grozdja, saj so se nekateri ob slabših letinah in zato višji odkupni ceni odločali za prodajo Avstrijcem.
Polanec dodaja: "S plačilom za odkupljeno grozdje in njegovo rednostjo sem zadovoljen." Skupaj z drugimi pogodbeniki Polanec upa, da bo morebitni prevzemnik Ptujske kleti razumel tradicijo vinogradništva in bo z dolgoletnimi pogodbeniki dobro in korektno sodeloval.