Na ministrstvu za zdravje je bil sredi tega tedna sestanek, ki ga je vodil Franc Vindišar, državni sekretar, udeležili pa so se ga Andrej Čuš, državni sekretar na gospodarskem ministrstvu, ptujski mestni svetnik in predstavniki Splošne bolnišnice Ptuj (SBP). Tema pogovora je bila že leta načrtovana gradnja ptujskega urgentnega centra, kjer pa se vedno znova zapleta. Tako je gradnja pred leti izpadla iz evropskega sofinanciranja mreže urgentnih centrov, zapletalo se je pri projektu in ministrskem določanju deleža, ki ga mora Ptuj zbrati za gradnjo, kot bi ne šlo za vsaj sto tisoč državljanov, ki takšen center potrebujejo prav toliko kot vsi drugi v državi.
Bo prevladala zdrava pamet?
Vindišar je pred mesecem obiskal SBP in se takrat prepričal, da Ptuj urgenco potrebuje, in obljubil dodatna vlaganja, med drugim približno milijon evrov v bolnišnično lekarno. Kot pravi Čuš, je bilo na sestanku "čutiti velik interes, da se projekt končno uresniči", sam pa da je opozoril, da so v regiji že pokazali veliko voljo za gradnjo urgence in tudi sami zbrali del potrebnih sredstev, saj so se za sofinanciranje odločile vse občine, s humanitarno akcijo pa so denar pred štirimi leti že zbrali tudi v gospodarstvu: "Zdaj smo se dogovorili, da vlada poišče možnosti zaprtja finančne konstrukcije, saj po zadnji novelaciji investicijskega programa primanjkuje okoli dva milijona evrov. Vodstvo SBP bo hkrati prečesalo projektno dokumentacijo v smeri racionalizacije in zagotavljanja lastnih virov, predvsem v obliki nepremičnin, s katerimi upravlja in so v državni lasti."
5,7
milijona evrov je ocenjena vrednost ptujske urgence
Kot še pojasnjuje Čuš, je država jasno povedala, da si želi zaključiti projekt, koordinacijo za pridobitev manjkajočega denarja pa bosta vodila on in Vindišar. "Naloga vodstva bolnišnice je, da opravi nalogo in uskladi odstopanja, ki so bila težava v preteklosti, čeprav so tokrat minimalna. Storjen je bil korak naprej, a potrebno bo predvsem operativno delo z obeh strani in izpolnitev dogovorov. Znova se bomo sestali sredi maja in ob realizaciji tokratnih dogovorov bomo šli v zadnjo birokratsko fazo," je napovedal in še dodal, da bo končna odločitev sprejeta na vladi, sam pa je prepričan, da bo pozitivna. Nedavno so na vlado vprašanje glede usode ptujske urgence naslovili tudi koalicijski poslanci iz podravske regije Suzana Lep Šimenko, Mojca Žnidarič, Jožef Horvat, Jani Ivanuša in Jožef Lenart. Kot so zapisali, je po desetih letih resnično čas, da projekt uresničijo.
Koliko za urgenco?
Na tokratnem operativnem sestanku so pregledali projektno dokumentacijo in se usklajevali glede virov financiranja, ki je v skladu z enotno metodologijo oblikovanja urgentnih centrov v Sloveniji uvrščen v red velikosti C3. Ministrstvo za zdravje ima rezerviranih nekaj več kot 2,5 milijona evrov v proračunu za obseg urgentnega centra iz metodologije, ki je veljala tudi za druge. Ta denar je še vedno naložen na posebnem računu in je bil tja prenesen iz neporabljenih sredstev minulega leta. Kot smo že pisali, je ptujska bolnišnica februarja lani prejela že tretjo novelacijo investicijskega programa s študijo izvedbe, iz katere izhaja, da je ocenjena vrednost skoraj 5,7 milijona evrov. Pri tem bi 4,55 milijona zagotovila država, pol milijona bolnišnica, po dobrih 300 tisoč evrov pa je na voljo še sredstev lokalnih skupnosti in donacij.
Vztrajajo pri gradnji
Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma: "V gospodarstvu smo se odločili sodelovati pri doniranju in zbiranju sredstev za gradnjo UC, ker želimo ne le svojim zaposlenim in njihovim družinam, temveč vsem prebivalcem Spodnjega Podravja zagotovitvi podoben nivo zdravstvenih storitev, kot so ga deležni prebivalci drugih delov Slovenije. Zato tudi vztrajamo, da je gradnja urgentnega centra nujna. Zbrana sredstva v višini dobrih 337 tisoč evrov so na posebnem računu, ki smo ga v ta namen v dogovoru s Perutnino, Finakosom in drugimi donatorji odprli v Talumu."
"Pregled oziroma novelacijo projektne dokumentacije smo že pričeli, tako zdaj projektant preverja možnosti racionalizacije in izvaja oceno vrednosti na tekoče cene. Zato zadnja ocena vrednosti še ni znana," pravi Anica Užmah, direktorica SBP: "Prodaja nepremičnin - gre za stanovanja in zemljišča, ki niso strateškega pomena za delovanje bolnišnice - je bila načrtovana že pred leti. V letu 2020 smo uredili lastništvo in smo že pričeli postopek, da dobimo ocenjeno vrednost premoženja. Ko bodo znane vrednosti projekta in nepremičnin, predvidoma bo to sredi maja, se bomo ponovno sestali, da bi naposled dorekli zaprtje finančne konstrukcije. Razpisa za gradbena dela pa v juniju realno še ni mogoče pričakovati."
Sestanek s predstavniki SBP in projektanti so na kratko potrdili tudi v službi za odnose z javnostmi zdravstvenega ministrstva in v odgovoru na naša vprašanja zapisali: "Dogovorili smo se, da v enem mesecu pripravijo podatke, ki bodo osnova za odločitev glede izvedbe projekta."