Ptujski svetniki so na zadnji seji mestnega sveta z 22 glasovi za in šestimi proti soglašali z zadolžitvijo podjetja Javne službe Ptuj. Gre za najem treh dolgoročnih posojil v skupni višini 3,6 milijona evrov za izvedbo sicer že dolgo načrtovane posodobitve in širitve sistema daljinskega ogrevanja. Z zadolžitvijo niso soglašali svetniki Liste Andreja Čuša, in sicer zaradi pomislekov glede same investicije. Javno podjetje namreč namerava v sklopu projekta investirati v proizvodnjo toplote s kotlom na lesno biomaso. V listi pa naj bi bili prejeli številne klice in sporočila občanov, ki živijo v bližini kotlovnice in jih skrbi vpliv investicije na kakovost zraka.
Zelena tehnologija?
"Lesni sekanci niso ravno zelena tehnologija," je tako prepričan eden od svetnikov liste, Aleksander Voda, ki je v razpravi poudaril, da je onesnaženost zraka trenutno ena najpomembnejših okoljskih težav na svetu, saj prispeva k nastanku številnih bolezni, celo k prezgodnji umrljivosti. "Zato z umeščanjem te kurilnice v spalno naselje ne soglašamo," je dejal Voda. Milan Klemenc, Desus, je nasprotno prepričan, da je projekt dobro zastavljen in bo rezultat tega cenejše ogrevanje. Rajka Fajta, SDS, je zanimalo, ali je s tamkajšnjo četrtno skupnostjo doseženo soglasje o umestitvi kotla na lesno biomaso, saj si ne bi želel ponovne ustanovitve civilnih iniciativ, ki bi nasprotovale projektu. Podporo projektu pa je izrazil Gorazd Orešek, Lista za Ptuj, ki je prepričan, da je prav širjenje sistema daljinskega ogrevanja pomemben korak k izboljšanju zraka. O lokaciji kotlovnice pa, da mora biti locirana v sistemu daljinskega ogrevanja: "Mislim, da vsi razumemo, da to ne gre tako kot wi-fi, da bomo kar po zraku nekaj ogrevali." Nosilec liste Štefan Čelan pa je poudaril, da kotlovnica na istem mestu stoji že desetletja, in izpostavil vprašanje, kaj njeno trenutno stanje pomeni za degradacijo okolja.
Nujna rešitev za dotrajano infrastrukturo
Kot je pojasnil direktor Javnih služb Ptuj Alen Hodnik, izračuni kažejo, da bo končna cena ogrevanja za uporabnika po izvedeni investiciji padla. "Kar se tiče samega projekta, pa mislim, da se o njem pravzaprav v takšni ali pa celo širši zasedbi pogovarjamo vsaj že leto dni. Skupna seja odborov in komisij je potekala tukaj in smo se skupaj nato napotili tudi na ogled kotlovnice na Volkmerjevi cesti," je dejal Hodnik in dodal, da svetniki do sedaj niso dali vedeti, da bi bil sam projekt kakorkoli sporen. Če projekt nima širše podpore, pa bi se bilo treba po Hodnikovem mnenju vprašati, kaj s to dejavnostjo na Ptuju sploh početi: "Dejstvo je, da je vsa infrastruktura zelo dotrajana in je pravzaprav že na koncu zmogljivosti. Vsako leto znova, ko imamo inšpekcijske preglede, na nek način trepetamo, ali nam bodo odobrili delovanje teh kotlov še v naslednji zimski sezoni." Kotli so bili namreč nameščeni v začetku osemdesetih let, kotlovnica pa je začela delovati leta 1986. Po besedah direktorja javnega podjetja se sicer zdajšnja zakonodaja, pa tudi usmeritve EU, pri sistemih daljinskega ogrevanja usmerja k primarni uporabi obnovljivih virov energije, kamor sodi tudi lesna biomasa oziroma sekanci: "Zato je težko komentirati vprašanje, ali je to zeleno ali ne. Jaz mislim, da je. In tudi verjamem projektantom in strokovnjakom, ki so sestavili ta projekt. Opravljene so bile tudi vse študije alternativ, ki jih je mogoče tu izvesti." Lesni sekanci pa so bili tudi edini vir, s katerim so lahko zaprosili za dodelitev nepovratnih sredstev, ki so bila nato odobrena.
Za vprašanje o primernosti lokacije pa je po Hodnikovih besedah danes žal nekoliko pozno. Kot je zagotovil, bodo projekt peljali tako, da bo varen za vse, ki živijo v bližini in občini. Ob tem pa je Hodnik opozoril na težavo z individualnimi kurišči, ki po njegovem mnenju resnično povzročajo prekomerne emisije, ki jih, "če greš na sprehod po Maistrovi ulici, zelo hitro zavohaš".
Svetniki že dolgo seznanjeni s projektom
"Konec koncev tudi svetniki sedite v nadzornem svetu Javnih služb Ptuj, tudi predsednik zelenih, ki je projekt podprl v nadzornem svetu. Imeli smo prav tako več ogledov na terenu, svetniki so bili s tem seznanjeni, tudi javnost. Tisti, ki temu nasprotujete v tem trenutku, pa mi povejte, kaj je alternativa ogrevanja blokovskega naselja. Jaz sama, kot blokar, si ne želim, da bom morala jutri vlačiti nove radiatorje in IR-panele, da se bom lahko ogrevala. Danes mi centralno ogrevanje deluje. Sicer malo predrago, a dobro. Jutri, upam, da bo tudi na račun te investicije cena za okoli 20 odstotkov nižja," se je na seji na pomisleke "tik pred zdajci" odzvala še županja Nuška Gajšek.
Najprej priključeni javni objekti
V Javnih službah Ptuj želijo že v nekaj mesecih začeti posodobitev in širitev sistema daljinskega ogrevanja. Novi kotel na lesno biomaso pa naj bi začel obratovati z novo kurilno sezono, ko naj bi začeli tudi priključevati nove porabnike na omrežje. "Najprej bodo na vrsti javni objekti, kasneje pa bomo, če bodo želeli, priključevali še individualne porabnike," je pojasnil direktor podjetja Alen Hodnik.
Potek omrežja je predviden od Volkmerjeve ceste, kjer je kotlovnica, po Maistrovi ulici do kompleksa nekdanje vojašnice na Vičavi. Vod se bo nadaljeval mimo dominikanskega samostana do knjižnice, Osnovne šole Olge Meglič in Galerije mesta Ptuj v Prešernovi ulici. Druga veja omrežja bo potekala po Raičevi ulici proti upravni enoti, kjer jo bo mogoče navezati na že izgrajeno cev pod prenovljeno ptujsko tržnico, vse do kavarne Malina. Sistem nameravajo širiti še v smeri Rabelčje vasi, do vseh novozgrajenih blokov. Hkrati pa tudi po Osojnikovi cesti do delavnic Slovenskih železnic. To jim bo v prihodnosti omogočilo tudi nadaljevanje širjenja omrežja preko železniške proge do industrijske cone.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
