Trinajst let je minilo, odkar sta ptujska in markovska občina v želji izkoristiti dane možnosti za razvoj turizma in športnorekreacijskih dejavnosti na vodi in ob njej lotili vitalizacije Ptujskega jezera. S pomočjo državnih in evropskih sredstev sta uredili vstopno-izstopni mesti Toplice in Zabovci ter deloma - z gramoziranim nasipom - zgradili pristanišče Ranca, postavili veslaško progo in uredili plovno pot. Od takrat pa se stvari, vsaj kar se tiče večjih načrtov, niso kaj dosti premaknile.
V letu 2013 je sicer ptujska občina v okviru sanacije škode po neurju leto poprej uredila nasip pristanišča Ranca z gabioni, v letu 2017 so z gabioni utrdili še desno stran nasipa in namestili plavajoči pomol za spust vozil. Pred dvema letoma je ptujska občina na območju pristanišča postavila tudi dva začasna premična objekta z gostinskim objektom, sanitarijami, leseno teraso s stopnicami in otroško igrišče. Uredili so še 30 metrov od sicer načrtovanega 150-metrskega pomola vstopno-izstopnega mesta Ribič in obnovili tri stare plavajoče pomole in enega fiksnega, ki naj bi služili do dokončanja pristanišča.
Načrt stoji že šest let
Po sedaj veljavnem medobčinskem lokacijskem načrtu za del območja Ptujsko jezero in del reke Drave severno od Ptujskega jezera do sotočja struge reke Drave in odvodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje (MLN Ptujsko jezero) bi lahko občini s pomoli in privezi dogradili še pristanišče Ranca, postavili sodniški oziroma ciljni stolp ob progi in uredili vstopno-izstopno mesto Markovci. Za vse drugo in tudi za rešitve, ki odstopajo od sprejetega načrta, pa morata občini sprejeti nov načrt.
Različni ponudbi v občinah
Trenutno je na Ptujskem jezeru na območju občine Markovci urejeno vstopno-izstopno mesto Zabovci. Na kopnem, preko potoka Rogoznica, je občina ob obstoječem športnem parku v preteklih letih uredila še lično postajališče za avtodome. V projektni nalogi na območju Markovcev predvidevajo razširitev vstopno-izstopnega mesta s pomoli in sodniškim stolpom in tudi ureditev plaže. V načrtu je še ureditev regatnega centra, predvidoma na kopnem, preko potoka Rogoznica. "Ponudba ob delu jezera, ki leži v občini Markovci, naj bo drugačna od tiste, ki je na voljo v delu jezera, ki pripada ptujski občini. Tako bi lahko hkrati uspešno razvijali različne oblike turistične ponudbe in športnih dejavnosti na jezeru in ob njem," je zapisano v nalogi.
Čeprav sta postopke začeli, so se po letu 2014 vsa prizadevanja ustavila, saj naj bi naleteli na nepremostljive ovire. Kot pojasnjujejo v projektni nalogi, je bila težava v prvi vrsti v neusklajenih idejnih rešitvah, predvsem v območju pristanišča Ranca, kjer je bil med drugim umeščen na obrežju v 15-metrskem varovalnem pasu vode 1. reda pristaniški objekt, ki je vključeval restavracijo. Zaradi tega občini nista mogli pridobiti vseh potrebnih soglasij.
Vprašanje pristaniškega objekta
Sedaj so pripravili projektno nalogo, ki naj bi bila podlaga za izdelavo sprememb in dopolnitev veljavnega MLN Ptujsko jezero. Ob tem še naprej ostaja vprašanje lokacije pristaniškega objekta. V Brodarskem društvu (BD) Ranca Ptuj se namreč ne strinjajo z idejno zasnovo iz leta 2017, po kateri bi pristaniški objekt umestili preko potoka Grajena, temveč ga še naprej vidijo ob njihovi društveni zgradbi v pristanišču. "Smo pa v letu 2020 na ministrstvo za okolje in prostor, direkcijo RS za vode, ponovno naslovili dopis v zvezi s pojasnilom, kaj vse je dopustno graditi v območju pristanišča Ranca in ali spada med dopustno gradnjo tudi gostinski objekt. Prejeli smo njihov odgovor, da se gostinski objekt ne more graditi na območju vodnih in priobalnih zemljišč," pojasnjujejo na ptujski občini.
V projektni nalogi so zbrani še številni predlogi vseh zainteresiranih. Med zanimivejšimi so nekateri, slišani že v preteklosti, med drugim, da bi na jezero umestili plavajoče ploščadi z gostinsko ponudbo, višje, proti mestu, pa celo dve plavajoči ploščadi z bazenom, eno od njiju višje od gostišča Ribič, pred zgradbo Koteks. Od objekta BD Ranca proti Ptuju bi si želeli urediti leseni plato za plažo, v pristanišču ali pa nižje proti vstopno-izstopnemu mestu Zabovci pa postaviti tudi plavajoče apartmajske hiške. Pri vstopno-izstopnem mestu Toplice, kjer je že urejena tako imenovana gozdna plaža, bi postavili večnamenski objekt za potrebe informiranja in turizma, s stopnicami uredili primeren dostop po brežini in podaljšali obstoječi pomol oziroma dodali še en pomol za pristajanje večjih ladij. ŠD Pure Sport predlaga, da bi na tem mestu zgradili še manjšo progo za slalom, ki bi lahko služila za tekmovanja mlajših kategorij otrok in rekreacijo. Za to bi morali v razdalji 300 metrov umestili par večjih skal, za katerima bi postavili vratca. Na pobudo istega društva pri starem kopališču predvidevajo izgradnjo pomola za potrebe kajakaške čolnarne.
Naj projektna naloga ne bo že spet namenjena zgolj sama sebi
Umestiti želijo kar tri dodatna vstopno-izstopna mesta - ob Dominikanskem samostanu, južno od Term Ptuj ter med Puhovim mostom in ornitološko opazovalnico. Na pobudo Ribiške družine Ptuj pa bi na jezeru namestili še vsaj trije plavajoče pomole za potrebe opazovanja in monitoringa ribjega staleža v Ptujskem jezeru in uredili plavajoče splave za turistični ribolov. Seveda pa želita občini urediti tudi pot po kroni nasipa kot sprehajalno in rekreacijsko pot, namenjeno splošni rabi.
Kot je na zadnji seji mestnega sveta pojasnila ptujska županja Nuška Gajšek, bo sicer to, ali so številni predlogi sprejemljivi ali ne, moral povedati nekdo tretji. Svetnik Rajko Fajt, SDS, je v razpravi izpostavil, da so podobne projektne naloge sprejemali že v preteklosti, spraševal pa se je tudi o virih financiranja: "Da ne bomo znova sprejeli nekaj, kar bo samo sebi namen." Kot je pojasnila Gajškova, je potrditev projektne naloge predpogoj, da občina sploh lahko začne postopek sprememb in dopolnitev MLN Ptujsko jezero, ta pa bo nato terjal še dve do tri leta usklajevanja: "Ko pa bo MLN sprejet, bomo zagotovo iskali zunanje izvajalce in partnerje pri izvedbi."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
