Slavica Pičerko Peklar
Na Ptuju, kjer od letošnjega poletja deluje socialni sosvet, ki povezuje že več kot 40 institucij, zavodov, društev, različnih služb, ki lahko pripomorejo h kvalitetnejšemu bivanju ne samo starejših, pač pa tudi mladih družin, invalidov in drugih, je danes potekala okrogla miza o primernem bivanju starejših v domačem okolju. Udeležili so se je predstavniki nekaterih okoliških občin, saj naj bi te v prihodnje starejšim pomagale tudi z ustanavljanjem sveta starejših. Država je že pred dvema letoma sprejela strategijo dolgožive družbe, vendar akcijskih programov še ni, je bilo slišati na tokratni okrogli mizi.
Kako na vrh bloka, ko noge opešajo?
Večstanovanjske zgradbe bi bilo treba prilagoditi starejšim, saj kar enajst tisoč stanovanjskih stavb s štirimi ali več nadstropji v državi nima dvigal, opozarja Francka Četković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije: "Po sprejetju stanovanjskega zakona kaže, da se bo v prihodnje dostopnost starejših do svojih blokovskih stanovanj vendarle izboljšala, saj je po novem treba 75-odstotno soglasje za postavitev dvigala v neki večstanovanjski hiši, a zatika se pri denarju. Kdo bo ta financiral? Sami predlagamo, da korak v pravo smer naredi država in si pri tem pomaga z evropskim denarjem. Razmere resnično niso rožnate, a če bi z izredno uskladitvijo pokojnin upokojencem povprečne pokojnine, ki zdaj znašajo 660 evrov, zvišali za 50 evrov, kolikor jim država dolguje, bi bil to že denar, s katerim bi lahko ti izboljšali svoj ekonomski položaj in morda kot lastniki stanovanj v večstanovanjskih stavbah tudi kaj prispevali za postavitev dvigal." Da upokojenci ne govorijo le o svojem vse težjem življenju, pač pa jim je mar tudi za mlade, pravi Tomaž Kšela, vodja projekta za izboljšanje življenjskih pogojev za starejše, saj kot pravi, bodo dvigala ostala: "Je pa to družbeni problem, vse povojno obdobje, do leta 1980 so se pri nas gradili bloki, ki nimajo dvigal. Predlagam, da v lokalnih skupnostih ustanovimo posebne info točke, kjer bodo starejši dobili želene informacije o gradnji teh in o vseh vprašanjih, ki jih tarejo. Mnogi ne vedo za pravice, ki jih imajo. Skrivajo se v svoji revščini, pa ni treba, na nas je, da pristopimo do njih in pomagamo." Danica Novak, predsednica Območnega odbora Sindikata upokojencev Spodnje Podravje: "Naš cilj je izgradnja dvigal v večstanovanjskih stavbah, saj bomo tako pomagali na tisoče starostnikom."
Osamljenost je vse hujša tegoba starejših
V Mestni občini Ptuj, tako županja Nuška Gajšek, poznajo stiske starejših: "Žal živimo drug mimo drugega. Na nas je, da iščemo rešitve, in to tudi počnemo, tako bomo občinski novoletni sprejem skrčili na minimum, denar pa raje namenili starejšim, ki jim bomo pomagali na različne načine. Pred časom smo uvedli brezplačne prevoze, namenjene starejšim, delujeta, če spomnim le na dve, Špajza modrosti in Zlati kotiček, kjer starejši lahko dobijo najrazličnejše informacije in se družijo. Res pa je, da nas na področju bivanja čaka še vrsta nalog. Dvigala so ena od investicij, ki jih bomo kot občina podprli, obenem pa se ukvarjamo z vprašanjem menjave stanovanj. Vse več je namreč starejših, ki živijo v prevelikih stanovanjih, obenem pa mladi iščejo možnosti stanovanjske osamosvojitve. Če nam bo uspel dogovor s stanovanjskim skladom v zvezi z gradnjo 40 oskrbovanih stanovanj, bomo naredili velik korak k reševanju bivanja starejših, obenem se tudi naš dom upokojencev pripravlja na gradnjo novih stanovanj v Žabjaku." Na Ptuju je kakih 157 večetažnih stavb brez dvigal, občina pa je lastnica okoli 600 stanovanj, a občina lahko finančno podpre le investicije v svojo lastnino.
Razmere, še posebno na podeželju, se slabšajo
