Pouk igre na Gimnaziji Ptuj: "Ne delamo igralcev. Dijaki pridobivajo veščine za življenje"

"Dolga leta smo si prizadevali, da bi splošni gimnaziji, kjer imamo tudi športni oddelek, dodali umetniško smer, kar nam je tudi uspelo in zdaj v to smer vpisujemo skupaj za razred dijakov z vseh koncev Slovenije," pravi Boštjan Šeruga, ravnatelj Gimnazije Ptuj.

"Ne delamo igralcev"

Programe umetniške gimnazije imajo tudi na gimnazijah v Ljubljani, Novi Gorici in Ljutomeru. S svojimi likovnimi stvaritvami so se gimnazijci, takrat z zanimivimi podobami stolov, predstavili že lani, pred dnevi so v ptujsko gledališče vabili dijaki, ki obiskujejo gledališko-filmsko smer. Pokuk v pouk so poimenovali svojo prvo javno predstavitev pri predmetu dramska igra in govor, ki ga poučuje gledališki režiser Samo M. Strelec: "Zanimivo je to naše skupno delo. Med veščinami, ki jih razvijamo, gre omeniti pomen javnega nastopanja, premagovanje treme, ki je denimo danes, na pravem gledališkem odru, mnogo večja kot sicer v razredu. Prvo leto, dve delamo predvsem na sebi, dobro se je treba (s)poznati, da lahko nastopaš, se znajdeš v različnih situacijah. Mi ne delamo igralcev, čeprav si kdo od dijakov želi nadaljevati v tej smeri, pač pa skupaj spoznavamo sebe in svet, ki nas obkroža. Pomembne in potrebne veščine za življenje pridobivajo ti naši dijaki, saj se spoznavamo z javnim nastopanjem, govorjenjem, spoznavamo, kdaj, kako in kaj povedati, kdaj biti tiho, delamo na pridobivanju samozavesti, kar jim bo zagotovo prišlo prav v vsakdanjem življenju. Spoznavamo tudi zgodovino gledališča, se ukvarjamo z grškimi miti in iz teh črpamo modrosti, ki so še kako uporabne v današnjem času."

Šolske ure nekaj posebnega

Osem dijakinj prvega letnika, ki so tokrat sodelovale v nerežirani gledališki uri, ki je potekala na odru ptujskega gledališča, je navdušenih nad izbrano smerjo izobraževanja, saj, kot pravijo, so ure s Samom M. Strelcem vedno nekaj posebnega. "Nikdar ne veš, kaj te čaka, on kar navrže kako besedo, temo pogovora in pričakuje, da bomo razpletli zgodbo in to tudi predstavili na artikuliran način. Kot denimo danes, ko je občinstvo pozval, da nam predlaga, o čem govoriti. Treba je veliko brati, se znajti v danem prostoru, paziti na izgovorjavo in gibanje," so po gledališki šolski uri povedale dijakinje prvega letnika gledališko-filmske smeri na ptujski gimnaziji in dodale, da so strokovni predmeti zelo zanimivi, a je treba veliko delati, zato pa v učnem programu njihove smeri nimajo fizike in je manj še nekaterih naravoslovnih učnih ur. Dijakinje drugega letnika: "Zdaj, po dveh letih skupnega dela, se med seboj poznamo bolje kot mnogi po koncu šolanja. Med nami ni skrivnosti, saj je iskrenost tista, ki nas povezuje in nam omogoča skupno delo. Zdaj se dajemo tudi s kratkimi odigradnimi prizori skupaj, v dvoje, troje, kar je mogoče, če si znamo prisluhniti in nam obvladovanje prostora in gibanje nista tuja. Zelo zanimivo je to delo, ko odkrivamo v sebi nepoznano. Profesor nas usmerja, nam pomaga in je tudi sam iskren, spontan, prijateljski, pa tudi čisto resen in zahteven."

Na odru ptujskega gledališča, ki je rade volje odprlo vrata gimnazijkam, je tako potekala šolska ura v živo, ki je gledalce nagovorila k razmišljanju pa tudi smehu in čudenju, kaj zmorejo mladi, ko jim, ob dobrem mentorstvu, pustimo, da so, kar si želijo biti ali pa včasih tudi ne.