Mihela Kaloh
Za vsako bolezen rož'ca raste, se zavedajo prizadevni članice in člani Društva za zdravilne rastline, cvetje in vrtnine Melisa Korena, ki že deseto leto skrbijo za vrt pod župniščem sv. Barbare v Zgornji Koreni. Njihovo poslanstvo poleg urejanja idiličnega vrta na sončni strani Korene vključuje izobraževanje članov, sodelovanje z osnovnima šolama: v Koreni vodijo krožek za učence, s šolo v Sp. Dupleku pa sodelujejo v več projektih, kot so slovenski zajtrk in dan Zemlje.
Društvo šteje več kot 80 članov
Že tradicionalno pa v sredini septembra pripravijo jesensko razstavo vsega, kar zraste na njihovem vrtu. Ob tem, da vrata vrta odprejo za obiskovalce, pripravijo delavnice in predavanja. Letošnji dnevi odprtih vrat so potekali minuli konec tedna, od 20. do 22. septembra. Sicer je vrt mogoče videti prek ograje, po vnaprejšnjem dogovoru pa organizirajo tudi vodenje po vrtu.
Društvo, ki šteje preko 80 članov iz domače občine, pa tudi iz Miklavža, Maribora, Starš in Lenarta, se ponaša z okoli 25 aktivnimi članicami in člani, na katere se lahko predsednica društva Irena Lenič vedno zanese. "Vedno vem, katere članice se bodo gotovo odzvale prošnji, da kaj spečejo, druge nam z ročnimi spretnostmi pomagajo pri vrečicah za sivko in podobno. Nikakor nismo vsi za vse. Tudi ne bi bilo smiselno, da bi vse poslala urejat - na primer gredo z zdravilnimi rastlinami, saj bi lahko naredili več škode kot koristi," razdelitev dela predstavi predsednica. "Se pa vsi dobimo enkrat mesečno, prvi torek v mesecu, in takrat naredimo načrt dela. Sestajamo se tudi pozimi, ko ni dela na vrtu, je pa čas, da se česa novega naučimo."
Nikakor nismo vsi za vsa (vrtna) opravila
Prisegajo na naravne prihranke
Semena oziroma sadike, ki jih gojijo na vrtu, so v veliki meri iz domače kmetije Leničevih, nekaj pa so jih prispevali tudi ostali člani oziroma so jih prinesli iz narave. "Mi izredno cenimo semena rastlin, zaradi česar organiziramo tudi izmenjave semen. Bi pa opozorila, da naj se vsak, ki si želi rastline nabrati v naravi ali jih iz narave preseliti na svoj vrt, drži bontona nabiranja. Da torej ne uničuje in ne naredi škode naravi," opozarja Leničeva, ki je končala srednjo kmetijsko šolo, nato pa, da bi bolje razumela delovanje tudi zdravilnih rastlin, vpisala še program farmacevtski tehnik. "Kar nekaj članov nas je zdravstvenih delavcev, ki prisegamo na naravne pripravke, čaje, mazila in tinkture. A ob tem opozarjamo, da je v primeru, kadar pride do procesa zdravljenja, potrebno upoštevati uradno medicino." Sicer pa pitje čajev priporoča že takoj v začetku jeseni kot preventivo, da telo že pridobi odpornost proti bolezni. »Pa tudi razne sirupe je treba pripraviti vnaprej. Mi bomo sirupe proti kašlju delali v mesecu oktobru«, napoveduje Leničeva, ki med zelišči najraje poseže po kamilici in mešanici melise ter ameriškega slamnika.
