Privilegij ali tradicija občinskega sofinanciranja športa?

V ptujski športni pa tudi politični srenji še vedno odmeva decembrska ukinitev oziroma preusmeritev okoli 60 tisoč evrov s proračunske postavke za promocijo mesta skozi vrhunski, množični ali individualni šport. Znova je povzročila polemike med januarskim potrjevanjem letnega programa športa v občini.
"Ko pogledam letni program športa, je ta famozna rešitev točno taka, kot smo že takrat opozarjali - da smo tista sredstva prelevili in bomo zdaj vsem klubom razdelili po par sto evrov več, a zgodilo se ne bo nič," je bil v razpravi kritičen Gorazd Orešek, Lista za Ptuj, in dodal, da je pričakoval, da bosta ob dodatnih 60 tisoč evrih športna zveza ali športni zavod našla neko rešitev za delitev, a k temu ni nihče pristopil, tako kot tudi ne v preteklosti.

V imenu pravičnosti in legalnosti

Razprava o delitvi denarja za promocijo skozi šport se je sicer začela septembra lani, ko so ptujski svetniki potrdili spremembo pravilnika, ki naj bi letos tudi vrhunskim športnikom v individualnih športnih panogah omogočil, da bi se prijavili na razpis za dodelitev finančne podpore za promocijo mesta skozi šport. V preteklosti so se namreč za kos te pogače, vredne 60 tisoč evrov, lahko potegovali le množični športi. Kot je takrat pojasnila ptujska županja Nuška Gajšek, je bil ta denar v preteklem mandatu pravzaprav namenjen le dvema kluboma: "Šlo je za neko dodatno spodbudo. In zdaj je, kot je. Ne govorim, da je treba komu kaj jemati, je pa treba v okviru obstoječih sredstev delati kolikor toliko pošteno." Zaradi pravilnika sta namreč imela možnost za prijavo le NK Drava Dakinda in Rokometni klub Drava.

Ptuj promovirajo posamezniki

Po prepričanju Sandija Mertlja, direktorja Zavoda za šport Ptuj, je sicer sedanja rešitev, da denar razdelijo med vse klube, vendarle primernejša od prejšnje. Najuspešnejši klubi, ki dobijo na razpisu največ točk, šlo naj bi za šest klubov, naj bi namreč poslej vendarle dobili neprimerno več denarja, saj ga je skupno tudi več na voljo za razdelitev.
Na ta način bodo po njegovem mnenju posredno sofinancirani tudi individualni športi: "Tako da se denar ni izgubil. Denar je praktično zdaj dobil celoten ptujski šport, kar se mi v tem primeru zdi dosti bolj primerno glede na to, da so bili prejemniki s prejšnje postavke dva ali trije klubi, za katere ne vem, ali so upravičili postavko 'promocije mesta', glede na to, da nimamo nobenega tako vrhunskega športa, razen morda nekaterih individualcev, Tamare Zidanšek in Kristjana Čeha, ki promovirata Ptuj na nekem najvišjem nivoju. Medtem ko so ti kolektivni športi, ki so bili prejemniki, na tako nizkih nivojih, da Ptuja neposredno ne promovirajo."

Negotova prihodnost kluba

"Eni pravijo, da so to privilegirani športi, jaz pravim, da je to tradicija športa na Ptuju," pa na tovrstne pomisleke odgovarja predsednik Rokometnega kluba Drava Aleš Belšak, ki pojasnjuje, da je sicer občina že lani denar razdelila med štiri klube, kar pomeni, da so dobili 15 tisoč evrov manj. Še večja težava kot izguba tega denarja pa je, pravi Belšak, da so njihovi veliki sponzorji začeli spoznavati, da na Ptuju na splošno ni nekega interesa za šport: "Na upravnem odboru so mi dali vedeti, da bodo, glede na to, da je vsem vseeno, tudi oni zmanjšali sredstva. Tako da je vprašanje, kaj se bo zgodilo prihodnje leto. Ženski rokometni klub je tako že več ali manj končal svojo zgodbo, zdaj le še životari. Verjetno ga bodo zaprli. Mi kluba najverjetneje sicer ne bomo zaprli, ne bomo pa več delovali v takšnih okvirih kot sedaj."
Belšak se ob tem sicer strinja, da bi stvari morali urediti drugače, saj je bil denar, ki so ga dobili na ta način, namenjen promociji, medtem ko v klubu nimajo za preživetje. Strinja pa se tudi s tem, da klub ne more živeti popolnoma na plečih lokalne skupnosti, a bi od občine pričakovali vsaj pomoč pri povezavah s sponzorji in pri predstavitvi klubov. Po drugi strani pa so, poudarja, v rokometu in nogometu stroški klubov neprimerljivo večji kot v nekaterih drugih športnih panogah. "Ostale občine imajo to urejeno tako, da so opredelile primarne športe, ki se prednostno financirajo, ostali pa si denar delijo. Pri nas se vse deli po nekem ključu iz ene malhe," pravi Belšak. "Lokalna skupnost se mora pač odločiti, kaj želi."