Včeraj so pri znameniti več kot 200 let stari slovenskogoriški hiši - Simoničevi domačiji - predstavili projekt Humus in slovesno podpisali sporazum o sodelovanju med avstrijskimi partnerji in nosilcem projekta na slovenski strani, Društvom Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah. Društvo je tudi vodilni partner Lokalne akcijske skupine (LAS) Bogastvo podeželja, ki ima sedež na Ptuju.
Pobudnik projekta Rainer Dunst, vodja ekoregije Kaindorf, pravi, da je ustvarjanje humusa pomembno tudi zaradi podnebnih sprememb, saj bistveno zmanjšuje emisije ogljikovega dioksida v ozračje, prav tako zadržuje kar do štirikrat več vode v prsti. V projektu na slovenski strani sodelujejo občine na Dravskem in Ptujskem polju ter v Slovenskih goricah, na avstrijski pa občine Kaindorf, Hartl in Ebersdorf.
Kot je povedala vodja projekta Mojca Metličar, je projekt plod sodelovanja med vodilnim parterjem LAS Bogastvo podeželja, LAS Ovtar Slovenskih goric z lenarškega območja in LAS Obsotelje in Kozjansko ter avstrijskega LAS regije Oststeiermark (Vzhodna Štajerska). Notranji partnerji pa so Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj in Komunalno podjetje Rogaška Slatina na slovenski strani ter Ekoregija Kaindorf in podjetje Humus Project Plus na avstrijski. Sofinanciran je iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja kot podukrep sodelovanja med LAS. Skupna vrednost projekta je nekaj čez 247.500 evrov, od tega bo sklad EU primaknil nekaj več kot 190 tisoč evrov.
Projekt povezuje Slovenijo in Avstrijo, v njem pa želijo na inovativen način razširiti in nadgraditi že obstoječe prakse in metode za večji delež humusa v tleh. Namen projekta, ki so ga pričali julija lani in ga bodo končali junija leta 2023, je dvigniti delež humusa v tleh z vezavo ogljikovega dioksida iz zraka.
Vključenih 28 kmetij
V Sloveniji je k sodelovanju pristopilo 28 kmetij na območju vseh treh LAS z okoli 230 hektarji obdelovalnih površin. Kot je povedal Peter Pribožič, vodja kmetijske svetovalne službe ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda, so doslej na testnih kmetijah opravili vzorčenje tal: "Vzorce bomo analizirali na delež humusa, s katerim bomo nato preračunali dejansko vezavo ogljikovega dioksida. Za informacijo: en odstotek povečanega humusa v tleh pomeni okoli 50 ton vezanega ogljikovega dioksida z zraka na hektar. S tem lahko kmetijstvo postane ponor toplogrednih vplivov in izboljšuje stanje okolja."
Kmetje potrebujejo pomoč
Jochen Buchmaier iz izvajalskega podjetja Humus Project Plus je prepričan, da je treba pomagati kmetom pri drugačnem kmetovanju, ki bo z ustvarjanjem čim večje količine humusa zmanjšalo izpuste ogljikovega dioksida v ozračje. Kmetje lahko s tem, da upoštevajo navodila o neagresivnem obdelovanju prsti, s skrbjo, da je površina vseskozi ozelenela in zato ni treba uporabljati toliko zaščitnih sredstev in gnojil, veliko prispevajo k zmanjšanju globalnega segrevanja.
Kot je povedala vodja projekta Mojca Metličar, bodo na slovenski strani v okviru projekta vzpostavili aplikacijo in sistem certificiranja po vzoru avstrijskih kolegov. Z denarjem iz projekta so že nakupili vzorčnik tal za analizo zemlje, ki je opremljen z GPS-merilnikom za natančen točkovni odvzem vzorcev. Poleg tega so kupili vso nujno in ustrezno laboratorijsko opremo, ki bo omogočila natančno in ustrezno analizo humusa in bo podlaga za certificiranje.
S certifikatom ugodnosti
"Končni cilj in rezultat projekta, ki bo zagotavljal trajnostni razvoj kmetijstva, je vzpostavitev sistema za certificiranje. Kmetije, ki so vključene in se bodo vključevale, bodo ob uspešni vezavi tudi denarno nagrajene. Vsi skupaj se moramo namreč zavedati, da je izgradnja humusa tek na dolge proge in da se prvi rezultati kažejo po petih do osmih letih," je še poudaril Peter Pribožič.
247
tisoč evrov je vrednost projekta, 190 tisoč evrov bo zanj iz EU
Vladimir Korošec, predsednik LAS Bogastvo podeželja, in gostitelj srečanja, trnovski župan Alojz Benko sta pozdravila tovrstne projekte. Korošec je prepričan, da se s tem sodelovanje med partnerji še ne bo končalo in da je to pravzaprav šele pravi začetek vsebinskega učenja na obeh straneh meje. Benko pa je prepričan, da gre za projekte, ki so pomembni predvsem za pretežno kmetijske občine, četudi so spremembe, ki jih uvajajo, pomembne tudi globalno.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
