Projekt Life to Grasslands za pozno košnjo in pašnike

Darja Lukman Žunec Darja Lukman Žunec
28.07.2020 06:10

S 3,7 milijona vrednim evropskim projektom naj bi pripomogli k ohranitvi pestrosti rastlinskih in živalskih vrst na suhih traviščih in v visokodebelnih sadovnjakih Haloz

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Haloze so s svojimi lepotami in naravnim bogastvom še neodkrit biser.
Ciril Horjak

Petletni evropski projekt Ohranjanje in upravljanje suhih travišč v vzhodni Sloveniji (Life to Grasslands), ki se končuje letos, naj bi pripomogel k ohranjanju suhih travišč in visokodebelnih sadovnjakov ter nanje vezanih rastlinskih in živalskih vrst. Vanj so bila vključena štiri slovenska območja, Haloze, Pohorje, Kum in Gorjanci, kjer se soočajo s problemi zaraščanja in opuščanja kmetijske rabe na eni strani in s problemom neustrezne kmetijske rabe na drugi.

Na posestvu Čerinovo so spomladi letos sadili sadike starih sort sadja.
Darja Lukman Žunec

Pomanjkljivost: več dela drugje ​

​Vovk sicer na kmetiji redi ovce, potencialno pa bi se v omenjeni projekt lahko vključil še z dvema hektarjema. Vendar prav tako opozarja na pomanjkljivost: "Tudi če bi se želel vključiti z več zemljišči, to ni moja odločitev, temveč o tem odloča strokovno vodstvo projekta, ki je načrtno izbralo samo določene lege, kjer so še ohranjeni čisti habitati suhih travišč. Prav v tem, da gre za manjše površine, je težava, saj moraš za preživetje kmetije potem toliko več narediti na preostalih površinah. Torej vključitev kmetiji nikakor ne prinese toliko, da bi ji to pomagalo pri obstoju. Če hočeš vzdrževati suha travišča, moraš po drugi strani pač več delati na drugih delih kmetije. Mogoče prav to zavira druge kmetije, ki se za projekt niso odločile."

Turizem še v povojih ​

​Oblikovanje blagovne znamke izdelkov s haloških suhih travišč se mu zdi dobro, vendar vidi ovire predvsem v tem, da zaradi majhnih količin haloški kmetje niso konkurenčni večjim kmetijam. Edina rešitev se mu zdi prodaja teh izdelkov v turizmu. A ta je tam, žal, še zelo v povojih. "Že precejkrat sem odgovornim predlagal, da bi omilili postopke registracije dejavnosti oziroma uvedli pavšalno obdavčitev prodaje. Prikimavali so, vendar se še vedno ni nič zgodilo. V Halozah namreč gre za izredno majhne količine in visoki transportni stroški ne prinesejo uspeha s prodajo drugod. Kmetije sicer imajo odlične pridelke in proizvode, od izdelkov iz sadja in zelenjave do suhomesnih in mlečnih, ampak jih nimajo kam plasirati."

Glavni akterji evropskega projekta Življenja traviščem
PRJ Halo

​Oprema in sadike

Poleg omejenih štirih prikolic so v projekt vključene kmetije dobile tudi souporabo treh gorskih kosilnic in desetih na nitko, na več kmetijah so nasadili visokodebelne sadne vrste. Skupno so obnovili 49 hektarjev zaraščenih površin travišč in v rabo dali pašno opremo za 92 kilometrov ograje.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta