Petletni evropski projekt Ohranjanje in upravljanje suhih travišč v vzhodni Sloveniji (Life to Grasslands), ki se končuje letos, naj bi pripomogel k ohranjanju suhih travišč in visokodebelnih sadovnjakov ter nanje vezanih rastlinskih in živalskih vrst. Vanj so bila vključena štiri slovenska območja, Haloze, Pohorje, Kum in Gorjanci, kjer se soočajo s problemi zaraščanja in opuščanja kmetijske rabe na eni strani in s problemom neustrezne kmetijske rabe na drugi.
Pomanjkljivost: več dela drugje
Vovk sicer na kmetiji redi ovce, potencialno pa bi se v omenjeni projekt lahko vključil še z dvema hektarjema. Vendar prav tako opozarja na pomanjkljivost: "Tudi če bi se želel vključiti z več zemljišči, to ni moja odločitev, temveč o tem odloča strokovno vodstvo projekta, ki je načrtno izbralo samo določene lege, kjer so še ohranjeni čisti habitati suhih travišč. Prav v tem, da gre za manjše površine, je težava, saj moraš za preživetje kmetije potem toliko več narediti na preostalih površinah. Torej vključitev kmetiji nikakor ne prinese toliko, da bi ji to pomagalo pri obstoju. Če hočeš vzdrževati suha travišča, moraš po drugi strani pač več delati na drugih delih kmetije. Mogoče prav to zavira druge kmetije, ki se za projekt niso odločile."
236
hektarjev so v Halozah namenili ohranitvi narave
Turizem še v povojih
Oblikovanje blagovne znamke izdelkov s haloških suhih travišč se mu zdi dobro, vendar vidi ovire predvsem v tem, da zaradi majhnih količin haloški kmetje niso konkurenčni večjim kmetijam. Edina rešitev se mu zdi prodaja teh izdelkov v turizmu. A ta je tam, žal, še zelo v povojih. "Že precejkrat sem odgovornim predlagal, da bi omilili postopke registracije dejavnosti oziroma uvedli pavšalno obdavčitev prodaje. Prikimavali so, vendar se še vedno ni nič zgodilo. V Halozah namreč gre za izredno majhne količine in visoki transportni stroški ne prinesejo uspeha s prodajo drugod. Kmetije sicer imajo odlične pridelke in proizvode, od izdelkov iz sadja in zelenjave do suhomesnih in mlečnih, ampak jih nimajo kam plasirati."
Oprema in sadike
Poleg omejenih štirih prikolic so v projekt vključene kmetije dobile tudi souporabo treh gorskih kosilnic in desetih na nitko, na več kmetijah so nasadili visokodebelne sadne vrste. Skupno so obnovili 49 hektarjev zaraščenih površin travišč in v rabo dali pašno opremo za 92 kilometrov ograje.
Naravni park
V okviru projekta so odkupili ali vzeli v najem za 20 let 19 hektarjev zemljišč na nekdanjem posestvu Čerinovo, na katerih ni bilo zadnjih 25 let nobene kmetijske rabe. Lani so tam odstranili zarast, postavili ograje za električnega pastirja in območje poimenovali Naravni park Haloze - Čerinovo. Upravljanje je prevzelo podeželsko razvojno jedro Halo iz Cirkulan, katerega direktor je Jernej Golc.