Darja Lukman Žunec
Minister za zdravje Samo Fakin si je danes ogledal ptujsko bolnišnico in se pogovoril z njenim vodstvom, predstavniki gospodarstva in lokalne oblasti. Po pogovoru je bil glede končne podobe in cene nove ptujske urgence še precej nedoločen: "Vsekakor bo ptujska urgenca takšna, kot jo Ptuj potrebuje, in žal mi je, da se njena opredelitev in začetek gradnje nista zgodila že v prejšnjem ciklusu gradnje slovenskih urgenc. Danes sem spoznal problematiko in si ogledal prostore. Vsekakor je dejstvo, da gre za stare prostore, ki jih je treba obnoviti v celoti. Zatakne pa se pri vprašanju, s koliko denarja. Urgenco je treba umeščati po realnih potrebah bolnikov in strokovnih možnostih in ne pod političnimi pritiski. Urgenca bo takšna, kot jo potrebujejo bolniki. Pri tem je težko določiti tip, saj se vseh urgenc ne da delati po istem vzorcu. Zato je zdaj treba modificirati projekte tako, da ne bo odvečnih prostorov."
Kaj je odveč, še neznanka
Kateri prostori in oprema naj bi bili v zadnji različici projekta odvečni, minister včeraj ni povedal, ker da projektov še ni videl in se bo z njimi seznanil. Kdaj natančno, nismo izvedeli. Tega tudi ne ve direktorica bolnišnice Anica Užmah, ki je kljub vsemu optimistična: "Urgentni center na Ptuju bo, kakorkoli že se bo imenoval. V vodstvu bolnišnice smo prepričani, da so zadnji projekti, ki smo jih izdelali, narejeni v pravi smeri. Da so točno to, kar ptujsko okolje in tukajšnji ljudje potrebujejo in da modifikacije ne bodo potrebne. Zdaj bomo vse skupaj še enkrat pregledali, dodali še kakšne podatke in projekte predali ministru."
"Urgenca se ne sme graditi pod političnimi pritiski."
Kje najti dva milijona evrov
Kje vzeti denar, novi projekti namreč terjajo še vsaj dva dodatna milijona evrov? Ministrstvo je bilo doslej za ptujsko urgenco tipa C3, kar pomeni 700 kvadratnih metrov velik center, pripravljeno nameniti 2,5 milijona evrov, s pomočjo občin in z v humanitarni akciji zbranimi sredstvi zagotavlja Spodnje Podravje še skoraj milijon evrov. A vrednosti predlaganih različic novega projekta se gibljejo med 5,3 in 5,5 milijona. Direktorica Užmahova: "Problem je v teh dveh milijonih, a lahko vam zagotovim, da je novi projekt sprojektiran na minimum nujnega."
Časovnice, kako bodo sledile nadaljnje odločitve in kdaj bo torej izveden javni razpis za izvajalca in se bo gradnja dejansko začela, včeraj očitno ni mogel napovedati še nihče. Na vprašanje, ali je zadržek do velikosti ptujske urgence posledica nove metodologije ministrstva, po kateri naj bi internistična oddelka na Ptuju in v Brežicah namesto regionalnih poslej postala lokalna, je direktorica odgovorila: "S tako uvrstitvijo ptujske internistične dejavnosti se ne strinjamo in bomo vsekakor dali pripombe."
Storiti je treba prav vse
Marko Drobnič, eden od pobudnikov zbiranja denarja za urgenco in predsednik uprave Taluma Kidričevo: "Vedno znova poudarjam, da je bil denar gospodarstva zbran z namenom gradnje urgentnega centra. Katera bo kategorija tega centra, vsebinsko težko komentiram. Denar čaka na transakcijskem računu. Če pride do spremembe osnovnega namena njegove porabe, morajo biti pobudniki toliko korektni, da se vse, ki so prispevali, povpraša, ali so za spremenjen način gradnje, kar sicer predstavlja veliko tveganje, da potem denar ne bo na razpolago. Vendar po mojem tako daleč ne bo prišlo, saj sem prepričan, da moramo vsi narediti prav vse in vložiti maksimalen napor, da bo urgentni center izpeljan, kot je zamišljeno."
Ni pomembno ime, ampak vsebina
Na sestanku je bila tudi nova ptujska županja Nuška Gajšek: "Upam, da novi minister sprejema naše stare argumente, na podlagi katerih smo uvrstili urgentni center nazaj v mrežo. Da ima sedaj tudi dokončno vpogled v to, zakaj si za to toliko prizadevamo, in da bo na koncu odločitev pozitivna." Glede imena in tipa ptujske urgence pa: "Ptuj urgenco potrebuje, kakorkoli jo bomo poimenovali. Poimenovanje je običajno stvar stroke. Meni osebno je pomembno, da imajo ljudje takšno oskrbo, kot jo potrebujejo, in da jo dobijo, ko jo potrebujejo."
Predsednik sveta zavoda ptujske bolnišnice Bojan Pahor je po pogovorih z ministrom optimist in verjame, da je pripravljeni projekt ustrezen: "Za nas sprejemljiva je gradnja centra, ki vključuje tudi nujno potrebno nadzidavo, za kar smo v lokalnem okolju že tudi zagotovili denar, saj so občine že v letošnjih proračunih namenile za urgentni center skupaj 300 tisoč evrov in 320 tisočakov je dodalo tukajšnje gospodarstvo. Država je v proračunu zagotovila 2,5 milijona evrov. In upam, da bo na osnovi naših argumentov uvidela potrebo po dodatnem denarju."
Spomnimo, da se je pri gradnji urgence zapleta že od leta 2015, ko ta ni bila uvrščena med urgence tipa B, temveč opredeljena kot tip C. Kljub stalnim zagotovilom ministrstva za zdravje, da Ptuju urgenca pripada, se njena gradnja ni pričela. Tudi zato, ker je letos poleti padel javni razpis za izvajalca, saj razpisna dokumentacija ni vzdržala pritožbe podjetja Kolektor Koling, češ, da ni kakovostno pripravljena.
