Ptujski mestni svet meni, da je za drago ogrevanje kriv nesrečen splet okoliščin

Ugotovitve komisije, ki so jo ustanovili na pobudo ptujske županje Nuške Gajšek nadzornemu svetu družbe Javne službe Ptuj (JSP), da bi preverila postopek izbire dobavitelja zemeljskega plina za sistem daljinskega ogrevanja in morebitno odgovornost za izbiro dobavitelja z višjo ceno, so bile glavna tema razprave na današnji redni seji ptujskih mestnih svetnikov.

"Mislim, da je v poročilu zelo jasno zapisano, da je šlo za splet nesrečnih okoliščin, ki so pripomogle k temu, da je zadeva izpadla tako, kot je. Pri tem ne gre za površnost nekoga od zaposlenih v JSP, ki bi imela za posledico višje cene plina," je v uvodu v razpravo o poročilu, ki je potekala kljub temu, da sicer ni bila uvrščena na dnevni red, saj je bilo poročilo končano šele na dan seje, dejala predsednica nadzornega sveta podjetja JSP Tatjana Vaupotič Zemljič.

Revizija, če bi ponudbo sprejeli

Kot je pojasnil Andrej Trunk, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti na ptujski občini in predsednik komisije, ki je pripravila končno poročilo, so JSP avgusta lani izvedle povpraševanje pri pogodbenikih okvirnega sporazuma za dobavo zemeljskega plina, na katero pa ni prispela nobena pravočasna ponudba, le ena zapoznela: "Nato so skladno z okvirnim sporazumom avgusta povpraševanje ponovili. Na ponovljeno povpraševanje se je odzvalo eno podjetje, ki pa je posredovalo ponudbo, ki je bila višja kot v osnovnem okvirnem sporazumu." Ker ponudbe v sklopu povpraševanja niso dobili, so lahko v JSP odstopili od okvirnega sporazuma ter izvedli postopek javnega naročila. Oktobra so zato razpisali javno naročilo za dobavo zemeljskega plina.

Kot je pojasnil Trunk, so v JSP sledili povpraševanjem na portalu javnih naročil ter v skladu z zakonom še pravočasno popravili razpisno dokumentacijo. Na razpis sta se prijavili dve podjetji, pri čemer pa je, kot je pojasnil Trunk, najugodnejši ponudnik popravljal razpisno dokumentacijo. "Česar seveda ne bi smel. Iz samega obrazca potem tudi ni bilo razvidno, ali gre za kilovatne oziroma megavatne ure. Zato so JSP to ponudbo zavrnile. V vmesnem obdobju pa so po obvestilih, ki smo jih dobili od podjetja, prihajale informacije potencialnih ponudnikov, da bodo, v kolikor bo ta ponudba sprejeta, šli v pritožbe. Vemo pa, da ti postopki trajajo vsaj dva meseca," je dogajanje še pojasnil Trunk. Zato so se v javnem podjetju odločili, da so vse posredovane ponudbe zavrnili, kar je bilo po oceni komisije smotrno in gospodarno. Takoj nato so začeli z novim postopkom javnega naročanja, na razpis se je pravočasno in s popolno ponudbo prijavilo le eno podjetje. Konec leta so zato v javnem podjetju tudi podpisali pogodbo za dobavo zemeljskega plina.

"Če bi sprejeli ponudbo kljub temu, da je bila popravljena 'z roko', bi tvegali, da bi neizbrani ponudnik zahteval revizijo postopka. In obratno. Če bi popravljeno ponudbo zavrnili in izbrali naslednjega ponudnika, bi tvegali, da bi revizijo zahteval prvi ponudnik. Ker bi bili v vsakem primeru v reviziji, bi to pomenilo, da dva meseca ne bi mogli izvesti javnega razpisa in bi bili v tem času na dnevnem zakupu, ki bi bil bistveno dražji od sedanje cene. Zato so se, če prav razumem, odločili, da najmanj tvegajo, če razpis razveljavijo in še isti dan objavijo novega," je svoje razumevanje zapleta povzela županja in ob tem dodala, da je bilo dogajanje v naslednjem mesecu, ko je trg energentov podivjal, eno veliko naključje, ki podjetju ni šlo na roko.

Dogovori med ponudniki?

Svetnik Miha Požgai (Lista Andreja Čuša) se je ob tem spraševal, ali je podjetje JSP tako majhen odjemalec plina ali kakšni so vzroki, da je dobilo le eno ponudbo za dobavo. Direktor JSP Alen Hodnik sicer konkretnega odgovora na to vprašanje ni mogel dati, je pa izrazil osebno mnenje, da gre pri tem morda tudi za neke dogovore med dobavitelji.

Tudi Andrej Vindiš (SDS) je izrazil prepričanje, da napaka ponudnika pri razpisu ni bila naključna. Nosilec liste Štefan Čelan je v razpravi poudaril, da je mestu mogoče pomagati le s podporo investicijam, ki bodo zagotavljale čim manjšo energetsko odvisnost od svetovnega trga: "Ena od stvari, o katerih se že dolgo pogovarjamo in jo je mestni svet tudi soglasno podprl, je termična obdelava odpadkov." Ob tem je izpostavil sicer že večkrat predstavljeno svoje stališče, da bi bilo treba postaviti tak objekt, za katerega bi dobili surovine celo plačane.

Samostojni svetnik Milan Klemenc je spomnil na svojo preteklo pobudo, da bi preverili možnost združevanja občin pri tovrstnih javnih naročilih. Seregeja Puppis Freebairn pa je ob razpravi med drugim znova pozvala, naj na občini znova preučijo možnosti, na kak način bi lahko po vzoru nekaterih drugih občin priskočili na pomoč ljudem, ki so se zaradi izjemnega povišanja cen ogrevanja v tem letu znašli v stiski. Kot je po seji pojasnila Gajškova, to, da bi reševali stiske občanov zgolj iz lokalnih proračunov, ni mogoče: "Že za same obvezne naloge, ki jih imamo, porabimo praktično 80 odstotkov proračuna. Za investicije pa se zadolžujemo. Če bi namenili dodaten denar za pomoč ljudem, bi po naših izračunih vsa športna, kulturna in ostala društva ostala brez sredstev."

Po Hodnikovih besedah so razmere na trgu tudi sedaj izjemno negotove, zato vse napore usmerjajo v to, da bi čim prej zaključili projekt obnove kotlovnice in vzpostavili ogrevanje na lesno biomaso v obsegu 70 do 75 odstotkov vsega daljinskega ogrevanja: "Tako dobava kotla kot gradbena dela, ki so s tem povezana, imajo rok izvedbe šest mesecev. Tako da bi načeloma, razen če bi se zgodilo kaj nepredvidljivega, lahko ujeli naslednjo kurilno sezono. Kar pomeni, da bi bile vse te podražitve omejene le na del letošnje kurilne sezone." Novi kotel naj bi prinesel v povprečju za 30 odstotkov nižje položnice za ogrevanje.