Poročali smo, da so bili v poljedelskem podjetju Jeruzalem Ormož SAT, d.o.o., konec poletja in v začetku jeseni zelo zaskrbljeni zaradi neobičajnega pogostega poplavljanja reke Drave po njihovih njivskih površinah. Neobičajnega zato, ker Drava poplavlja tudi v času, ko je njen pretok običajen oziroma celo razmeroma nizek, od 500 do 600 kubičnih metrov v sekundi.
Kot nam je pojasnil direktor Marko Plohl, obdelujejo nekaj več kot 1100 hektarjev kmetijskih zemljišč, glavnina je v porečju reke Drave, ki jim zadnja leta konstantno poplavlja okoli 150 hektarjev: "V letošnjem septembru in začetku oktobra so bila naša zemljišča pod vodo že drugič, kar je zelo neobičajen pojav, saj so bile visoke vode v preteklih letih po navadi šele v mesecu novembru." Njihove površine, ki jih ogroža Drava, so delno nad Ormožem, tik za hidroelektrarno Formin, vse preostale pa od naselja Obrež do državne meje s Hrvaško v Središču ob Dravi. Na teh njivah imajo denimo posejan ječmen za leto 2021 in v naselju Obrež je skoraj do sredine oktobra še stala koruza, ki je zaradi vode niso mogli požeti. Plohl: "Tako smo razmeroma pozno le uspeli dokončno pospraviti pridelek koruze ter posejati zadnja zrna pšenice in nato še pivovarski ječmen."
Škode jim nihče ne povrne
Kolikšna je bila letošnja škoda zaradi poplav in ali jo bodo dobili povrnjeno? Plohl: "Pri koruzi je škodo po poplavah težko oceniti, vendar je ta, glede na to, da smo jo konec koncev le poželi, na srečo manjša. Ne pričakujemo pa kakšne povrnitve škode." Plohl je, ko je bilo najhuje, odgovorne na Direkciji RS za vode pri okoljskem ministrstvu pozval k ukrepanju. Kako je zadovoljen z odzivom, ga še vprašamo. Je prišlo do obljubljenega terenskega ogleda in katere ukrepe pričakuje? Plohl pojasni: "Strokovnjak z direkcije si je teren ogledal še v času visokih vod, obljubil je sanacijo najnujnejšega. Upamo, da se bo zadeva v zimskih mesecih kaj premaknila. Č se ne bo, se bojimo, da bodo razmere vsako leto samo še slabše."
150
hektarjev njiv od skupno 1100 hektarjev je poplavno ogroženih
V čem Plohl vidi vsaj kratkoročno rešitev njihovih težav, ki je, tudi zato, ker se lahko v zimskih mesecih ob obilnejših padavinah znova ponovijo poplave, nujna? Plohl: "Kratkoročna rešitev je vsekakor popravilo nasipa reke Drave, ki bi zadržal vso vodo do pretoka 1200 kubičnih metrov v sekundi. Težava je, kot smo skupaj z direkcijo za vode ugotovili ob terenskem ogledu, da Drava gre iz struge že pri pretoku, nižjem od 600 kubičnih metrov v sekundi. Vse to je še vedno predvsem posledica katastrofe v letu 2012 in nepopravljenih brežin po takratnih katastrofalnih poplavah." A Plohl poleg neodpravljenih posledic poplav v letu 2012 vidi še nov vzrok za povečano poplavljanje v dejstvu, da so brežine Drave na hrvaški strani sanirali in s tem preusmerili njen glavni tok na slovensko stran.
Ureditev celotne struge
Kar zadeva letošnjo zimo, Plohl napoveduje: "V tej zimi ne pričakujemo toliko težav, a bodo težave spet v mesecu maju in juniju, ko se tali sneg po Alpah in mi potem plavamo po njivah." Kot dolgoročno rešitev vidi predvsem ureditev struge reke Drave po celotni dolžini od Središča ob Dravi vse navzgor, s čimer bi povečali njeno pretočnost: "Tako bomo ohranili kmetijska zemljišča in celotna reka bo tudi bolj urejena, tako za lokalne obiskovalce kot tudi primernejša za turistično dejavnost. Vsekakor je le zakon o reki Dravi z njeno sanacijo v dolžini celotnega toka edina rešitev za vse prebivalce, povezane s to reko."
Za pojasnilo, kako ob opisanih težavah ukrepa ministrstvo za okolje oziroma njegova direkcija za vode, smo povprašali Matejo Klaneček, vodjo sektorja območja Drave. Pojasnila nam je: "Sodelavec Andrej Lukman si je s predstavnikoma našega koncesionarja (VGP Drava) in podjetja Jeruzalem Ormož SAT, d.o.o., na terenu ogledal levo brežino Drave južno od naselja Obrež in vse do Središča ob Dravi, kjer ima omenjeno podjetje obdelovalne površine. Gre za pretežno kmetijske površine, ki so bile že v preteklosti namenjene razlivanju poplavnih vod. Drava v spodnjem toku od jezu v Markovcih navzdol na posameznih neposeljenih mestih preliva brežino že pri 500 kubičnih metrih v sekundi in predstavnik podjetja je povedal, da se poplave začnejo pojavljati tudi že pri pretokih 600 kubičnih metrov v sekundi. Tudi na terenskem ogledu smo na nekaterih mestih, zlasti v depresijah, opazili vodo in prod iz reke."
Hrvaška popravila brežine
Enega od vzrokov za poplavljanje Drave v neobičajnem času in ob nizkem vodostaju v podjetju Jeruzalem Ormož SAT vidijo v tem, da so na hrvaški strani po uničevalnih poplavah v letu 2012 uspeli sanirati brežino reke. To je prispevalo k temu, da se je glavni rečni tok preusmeril in se preselil na slovensko stran, kjer se zato že ob malo višji vodi reka preliva. "Torej so Hrvati na južni strani brežine poskrbeli za svoje državljane, medtem ko Slovenija za slovenske državljane ni," poudari direktor Marko Plohl.
Klanečkova ugotavlja, da problem predstavlja posedena oziroma odnesena vzdrževalna cesta, ki poteka vzdolž reke Drave: "Obrežno zavarovanje zaradi visokega nivoja Drave ob terenskem ogledu ni bilo vidno." Kot možno rešitev pa vidi zvišanje oziroma saniranje obstoječe vzdrževalne poti ob reki. In napoveduje, da bodo terenski ogled opravili ponovno, ko bodo pretoki manjši: "Takrat bomo preverili tudi stanje obstoječega obrežnega zavarovanja."
V podjetju Jeruzalem Ormož SAT upajo, da bo urejen nasip, ki bo preprečil odnašanje rodovitne prsti. Vsako leto morajo prst obnoviti, njihov trud in delo pa že samo en visok vodostaj popolnoma izniči. Če voda pravočasno ne odteče, gre namreč v nič njihova setev ječmena na okoli 20 hektarjih, kar, upoštevajoč strošek semena in umetnih gnojil ter dela, pomeni škodo v višini nekaj čez 20 tisoč evrov. Na 20 hektarjih njiv, kjer jim je letos poplavilo tudi koruzo, so zaradi zapoznele žetve težava predvsem toksini, ki lahko nastanejo v koruzi, kar pomeni, da ta postane neprimerna za uporabo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
