Potrebe prebivalstva po strdi in vosku so bile prisotne od nekdaj in pod obronki pohorskih gozdov in v bližini cvetočih travnikov so idealni pogoji za čebelarjenje. Tako je še do osemdesetih let prejšnjega stoletja na skoraj vsaki kmetiji v Lovrencu stal čebelnjak ali vsaj nekaj panjev. Legenda pravi, da so se prebivalci Lovrenca in okoliških krajev s čebelami ubranili celo pred turškimi vpadi. Turško konjenico so pričakali v zasedi na Falski peči, v ozkem prehodu med skalami in reko Dravo, nanje vrgli čebele, ujete v izdolbenih deblih, ter napadalce pognali s konji vred v reko. Čebelarsko društvo Lovrenc na Pohorju je bilo ustanovljeno leta 1921, medtem ko je leta 1903 bilo ustanovljeno Slovensko čebelarsko društvo za Spodnjo Štajersko, v katero so že bili vključeni nekateri lovrenški čebelarji.
V društvu več kot sto članov
V glasilu Slovenski čebelar iz leta 1922 je bilo obvestilo, da bo podružnica Lovrenc na Pohorju izvedla strokovna predavanja v Lovrencu na Pohorju, Breznu ob Dravi in Ribnici na Pohorju, kar priča o začetni aktivnosti in zagnanosti mladega čebelarskega društva. Ambicije lovrenških čebelarjev so segale tudi v širši prostor slovenske Štajerske in Koroške, saj so predlagali ustanovitev zveze podružnic in trgovine s čebelarsko opremo v Mariboru. Druga svetovna vojna je začasno prekinila organizirano delo društva. Po vojni sta ostali aktivni dve čebelarski družini, ki sta se kasneje združili v eno, kar je vplivalo na lažjo organizacijo dela, izobraževanja, nabavo krme in zdravil za čebele ter izvedbo strokovnih srečanj čebelarjev.
V letu 1954 so najbolj zagnani čebelarji ustanovili plemenilno postajo za matice pri Lamprehtu pod Klopnim vrhom. Leta 1991 je nato lovrenško čebelarsko društvo prvič organiziralo srečanje mladih čebelarjev Slovenije. Druga prelomnica za društvo pa je bila leta 1996, ko je bil pod vodstvom takratne predsednice društva Margarete Kačič zgrajen in odprt čebelarski dom, ki ga člani še danes koristijo in vzdržujejo. Na čelu društva je že deveto leto Angela Obrulj, v društvo pa je včlanjenih 69 aktivnih čebelarjev in 32 podpornih članov.
Ob čebelarski in gozdni poti
Ob lovrenškem čebelarskem domu potekata tudi čebelarska in gozdarska učna pot. Prva prikazuje zgodovinski razvoj panjskih sistemov (kranjič, Kirarjev panj, AŽ-panj, LR-panj), kjer je skozi steklene površine mogoče pogledati tudi notranjost, na gozdarski učni poti so prikazane avtohtone rastlinske vrste Pohorja in medovite rastline.
