Slavica Pičerko Peklar
Izdelava zavetišč za ježke, čmrlje in izdelava žuželčnika je pred dnevi v vaško dvorano, kjer imajo svoje prostore tudi tukajšnje članice Društva gospodinj Marjetice Spuhlja, zvabila številne zagovornike naravnega vrtnarjenja. Da je kar 80 odstotkov žuželk ljudem koristnih in je treba ravnati v dobro divjim opraševalcem, je poudarila Miša Pušenjak, strokovnjakinja za zelenjadarstvo, ki poudarja pomen spomladanskega in jesenskega cvetja, ljudi nagovarja k sajenju listopadnih živih mej in dodaja, da je za gradnjo zavetišč najbolj primeren bukov les, lahko tudi kak drug, ni pa za tovrstno gradnjo dobra smreka. "Če je le mogoče, na vrtu in dvoriščih ohranite nekaj divjega cvetja, saj to privablja divje opraševalce," poziva Pušenjakova, ki dodaja, da je dobro tem nastavljati tudi vodo.
Zeliščarke bodo znanje delile z osnovnošolci
Lesena zavetišča in žuželčniki, ki so jih na tokratni delavnici izdelale udeleženke in udeleženci, so zdaj že postavljeni na njihovih vrtovih, tudi v Voličini, od koder so se tokratne delavnice udeležile tamkajšnje zeliščarke, ki bodo pridobljeno znanje in veščine delile s šolarji v domači osnovni šoli, kjer kar tretjina učencev sodeluje v zeliščarskem krožku. "Svoje znanje predajamo mladim, saj bomo le tako ohranili ta naš svet," pravijo ženske iz Voličine. Suzana Čeh, predsednica Društva gospodinj Spuhlja, pa, da je Samooskrba z domačega vrta enoletni projekt, ki se bo končal konec letošnjega junija in poteka v okviru programov LAS, izvajata pa ga Društvo gospodinj Spuhlja in Društvo podeželskih žena občine Markovci: "Projekt, katerega nosilke smo, obsega kar dvanajst delavnic in predavanj, udeleži se ga lahko vsak, ki ga določena tema pritegne, na uvodna predavanja so tako prihajali tudi naši moški in članice nam podobnih društev iz soseščine.
Kar 80 odstotkov žuželk je ljudem koristnih
V Bistri podpirajo lokalno skupnost
Med šestimi projekti, ki v tem letu potekajo v okviru LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah, je tudi projekt Samooskrba z domačega vrta, ki so ga na javni poziv za sofinanciranje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja prijavile članice Društva gospodinj Spuhlja in k partnerstvu povabile članice sosednjega Društva podeželskih žena občine Markovci. Pri snovanju projekta jim je pomagala sodelavka z ZRS Bistra Ptuj Nataša Belšak Šel, ki ga tudi vodi: "Rade volje smo se odzvali in sodelujemo v projektu, saj je poslanstvo ZRS Bistra tudi podpora lokalni skupnosti."
