Pred tridesetimi leti je skupina lenarških konjeniških zanesenjakov, ki jih je podprl takratni predsednik občinske skupščine (župan), danes pokojni Jože Škrlec, dolgoročno zasnovala projekt lenarškega hipodroma Polena. Vnovič je bil ustanovljen Konjeniški klub Slovenske gorice Lenart, v katerega se je včlanilo veliko nekdanjih in novih konjeniških delavcev, rejcev, tekmovalcev, ljubiteljev konj in simpatizerjev konjeniškega športa iz osrednjih Slovenskih goric. Otvoritvene kasaške dirke bi morale biti konec junija 1991, a jih je preprečila vojna za Slovenijo, zato so se zgodile jeseni 1991. In potem je kljub številnim težavam na Poleni delo steklo kot namazano. Iz skromnih začetkov je nastal zdajšnji ŠRC Polena, brez katerega si danes ni mogoče predstavljati preživljanja prostega časa v mestu Lenart.
Konjeniški delavci in organizatorji so pred tremi desetletji znali pritegniti mnoge podpornike in seveda lokalno skupnost. Najprej nekdanjo Krajevno skupnost in Mestni odbor Lenart, ki sta ju vodila Edo Golob in Janez Erjavec, nato še Občino Lenart. Poleg Jožeta Škrleca so projekt podprli prvi predsednik občinskega sveta Milan Gumzar in župani Slavko Kramberger, Ivan Vogrin in Janez Kramberger.
Za osvežitev spomina - prva tekmovalna steza na Poleni je bila zgrajena leta 1947, prvi Konjeniški klub Lenart pa je bil ustanovljen leta 1950. Na Poleni so bile vedno tradicionalne prvomajske kasaške in galopske dirke in celo preskakovanje ovir. Na vseh dirkah se je vrtel vol na ražnju in lenarške konjske dirke si je včasih ogledalo po več tisoč obiskovalcev. V Lenart so jih iz Maribora vozili celo avtobusi. Razlog več, da ob tridesetletnici vnovične oživitve Polene zapišemo besedo zahvale vsem generacijam prizadevnih sopotnikov in sooblikovalcev njene današnje podobe. Imeli so vizijo, imeli so voljo, bili so drzni in poznali so pot. Zato rezultati niso izostali.
