O vključenosti v družbo in socialnem položaju starejših je tekla beseda na včerajšnji okrogli mizi, kjer je Vesna Šipšlič Horvat, direktorica Doma upokojencev Ptuj, razmere, v katerih živijo mnogi starejši, nazorno ponazorila s podatkom, da si samo četrtina njihovih stanovalcev zmore sama plačati stroške bivanja v domu.
Vitalni, aktivni, izobraženi
Vabilu območnega odbora Sindikata upokojencev Slovenije Spodnje Podravje se ni odzval nobeden od tukajšnjih županov, so pa razpravljavci, med njimi Boštjan Medik, generalni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), na mednarodni dan starejših spomnili, da smo starajoča se družba in je danes že več kot 21 odstotkov prebivalcev Slovenije starejših od 65 let: "Če so bili še pred desetletjem to za marsikoga stari ljudje, je danes drugače. Veliko starejših je aktivnih, vitalnih, zmorejo samostojno življenje, ob tem so izobraženi, zato je na nas, da jih vključimo v aktivno življenje vseh nas. Starejših je pri nas dvakrat več kot mlajših od 15 let, zato moramo resno razmišljati, kako vse to njihovo znanje in izkušnje prenašati na mlade."
21
odstotkov prebivalcev Slovenije je starejših od 62 let, kar je dvakrat več, kot je mlajših od 15 let
Prav vključenosti si starejši najbolj želijo, so ugotavljali udeleženci pogovora, eden aktivnih upokojencev s slovenskogoriškega konca Edi Kupčič pa je poudaril, da starejši ne želijo biti zgolj pasivni opazovalci dogajanj, pač pa aktivno sodelovati v društvih, tudi političnih strankah: "Da je za njih dobro poskrbljeno in jim nič ne manjka, mi povedo tisti, ki jih obiskujem v domu upokojencev. Mnogim je lepše kot doma, a obenem pravijo, da s selitvijo v dom po večini izgubijo stik s svojim prejšnjim okoljem. Zato je na nas, da ostajamo v stiku z njimi in jih še naprej vabimo v našo družbo, tudi kot aktivne soustvarjalce dogajanja."
Da v ptujskem domu upokojencev v vseh petih enotah tačas prebiva 813 starejših in da je povprečna starost njihovih stanovalcev dobrih 82 let, pravi direktorica Šiplič Horvatova, ki poudarja, da je njihov dom svoja vrata za sobivanje odprl že zdavnaj: "Korona je sicer razgalila mnoge težave, a ostajamo odprti in podpiramo vsakršno sodelovanje. Izredno cenimo sodelovanje s prostovoljci in resnično se ne sme zgoditi, da bi tisti, ki si želijo sodelovanja, tega ne mogli uresničiti."
Rešitve so, le najti jih je treba
Še več poudarka kot življenju v domovih starejših so tokrat namenili ugotovitvam, da se z največjimi težavami v starosti soočajo tisti, ki so ostali sami, ki živijo v (pre)velikih hišah, ki jih ne morejo več vzdrževati in jim zaradi arhitekturnih ovir ne omogočajo svobodnega gibanja. "V Sloveniji je kakih enajst tisoč štiri- in večnadstropnih zgradb brez dvigala. Na Ptuju je takih 157 in starejši, ki imajo težave z gibanjem, postajajo ujetniki svojih stanovanj. Nikamor ne morejo," pravi Danica Novak, predsednica območnega odbora Sindikata upokojencev Slovenije Spodnje Podravje, ki je spregovorila tudi o nujnosti sprejema zakona o dolgotrajni oskrbi.
Z izkušnjami s terena, s kakršnimi se srečujemo pri svojem delu v centru za socialno delo, je spregovorila Brigita Tetičkovič: "Starejši so velikokrat prikrajšani za socialne odnose, ne znajdejo se, ne vedo, da smo mi tukaj, da jim pomagamo iz težav. Mnogi se še danes, 14 let po spremembah zakonodaje, bojijo sprejeti varstveni dodatek. Ne vedo, da jim pri sanaciji energetsko potratnih stavb, nakupu bele tehnike in podobnih finančno večjih izdatkih, ki jih s svojimi pokojninami resnično ne zmorejo, lahko pomagamo." Ob tem, ko opozarja na ekonomsko revščino starejših, poudarja, da je za mnoge še hujša osamljenost in bo treba še veliko pozornosti nameniti medgeneracijskemu sodelovanju.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
