Darja Lukman Žunec
Med včerajšnjo razpravo upravnega odbora ptujske območne izpostave Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije so med drugim govorili tudi o vplivu koronske krize na kmetijstvo, še posebno na vinogradništvo. Kot je znano, je slovenska kmetijska politika kot pomoč vinogradnikom in vinarjem doslej ponudila dva ukrepa EU. Gre za zeleno trgatev in krizno destilacijo vina, medtem ko se subvencioniranje izvoza vin na tretje trge ali podpora skladiščenju zalog (še) nista uveljavila.
Vinogradniki so za vključitev v ukrep zelene trgatve imeli izredno kratek rok, ki se je iztekel 30. junija, medtem ko imajo večji vinarji za ukrep krizne destilacije nekoliko več časa za odziv.
Kot je pojasnil direktor ptujskega Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Andrej Rebernišek, gre pri zeleni trgatvi za ukrep EU, ki vinogradniku omogoča pridobitev podpore nekaj manj kot 2 tisoč evrov za hektar vinograda. Zanjo so se lahko prijavili vsi, ki so ob začetku pandemije (13. marca) v registru imeli prijavljenih vsaj 5000 kg grozdja letnika 2019 in prijavljene zaloge vina za leto 2019.
Ukrep strokovno ni sporen
S strokovnega vidika ukrep zelene trgatve trti naj ne bi povzročil večjih težav, ker ga prosilci za pomoč morajo izvesti do 8. avgusta in bo tudi kontroliran. Veliko hujše težave bi denimo povzročili, če redne trgatve zaradi prevelikih stroškov in pričakovane izgube sploh ne bi bilo in bi neobrano grozdje pustili na trti. Tako bi omogočili predvsem nekontroliran razvoj bolezni in njihov nesluten prenos.
(Pre)pozen ukrep
Seveda je uničenje pridelka v vinogradu za vinogradnike precej težka odločitev. Na kmetiji Mojce Druzovič, ki obdeluje pet hektarjev vinogradov, se za tak ukrep niso odločili. Čeprav polovico pridelka že vrsto let prodajo v klet Radgonskih goric in so tam zdaj napovedali veliko znižanje odkupne cene. Druzovičeva: "Vem, da je to za vsakega vinogradnika zelo zelo težka odločitev. Sami smo prodajali v Radgonsko klet in zaenkrat po sestanku pogodbenikov z njenim vodstvom vemo samo to, da ob slabi odkupni ceni v kleti ne bodo izvajali sankcij, če se odločimo, da svojega grozdja ne pripeljemo k njim. Kako bo to potekalo, seveda še ne vemo, saj čakamo pojasnila iz kleti. "
Za vinogradnika je odločitev o uničenju grozdja vedno boleča
Opuščanje strmih leg
Kot pravi Andrej Polanec, večji vinogradnik in pogodbenik Ptujske kleti, ima ukrep zelene trgatve več slabosti: "Prvič, nadomestilo upošteva le neto površine vinogradov. To je za tiste, ki imajo terase na strmih legah, precej slabo. Ob tem je ob takih razpisih tudi praksa, da je nadomestilo na koncu odvisno od števila prijavljenih. Morda sprva računaš na skoraj dva tisoč na hektar neto površine vinograda, a to ne pomeni, da boš na koncu toliko tudi dobil. Težko se je odločati ob takih spremenljivih ocenah. Seveda je velik problem še izredno kratek rok za prijavo. Da sploh ne omenim, kako vinogradnika boli, če mora uničiti pridelek. Vendar se je marsikdo verjetno odločil za to, ker se zaveda, kako težko bo letos prodati grozdje po kolikor toliko sprejemljivi ceni, in druge rešitve praktično nima."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
