Nina Ambrož
V Mariboru in okolici se gradi na veliko, zlasti okoli nakupovalnega središča Qlandia in na Studencih, načrtovanih je okoli dva tisoč do tri tisoč stanovanj. Po podatkih statističnega urada gradnja v podravski regiji cveti, na Štajerskem je, sodeč po izdanih gradbenih dovoljenjih, v načrtu 37 odstotkov vseh stanovanj v Sloveniji. Kljub zimskemu času, ki v gradbeništvu velja za mrtvo sezono, investitorji in (pod)izvajalci delajo na polno, vreme je nekoliko boljše kot v preteklih letih, temperature so višje, snega ni. Ni pa tudi delavcev oziroma jih kronično primanjkuje že dlje časa, povpraševanje po različnih gradbenih profilih je že leta precej večje kot ponudba, ugotavljajo tako gradbinci kot zavod za zaposlovanje, ki konstantno objavlja ponavljajoče se razpise delodajalcev, ki iščejo zidarje, fasaderje, montažerje, električarje, elektroinštalaterje, keramičarje, inženirje, konstrukterje, varilce in druge gradbene delavce. Četudi državna statistika beleži, da se je gospodarsko razpoloženje v državi februarja dvignilo v primerjavi z januarjem, je klima v gradbeništvu nekoliko usahnila.
V gradbeništvu brez tujih delavcev, zlasti Albancev, ne gre več
Breme nosijo (pod)izvajalci
Boris Sinovec, direktor in lastnik mariborskega podjetja Vivalavida, ki je v mariborskem predelu Brezje postavilo približno polovico od skupno načrtovanih 27 vrstnih hiš, gradnjo pa nadaljuje, neposrednih izkušenj z zaposlovanjem in iskanjem gradbenih delavcev nima. Vivalavida je investicijska, inženirska družba brez lastne gradbene operative, brez zaposlenih zidarjev, fasaderjev itd. Vivalavidine nepremičnine gradijo drugi - pogodbeno najete izvajalske in poodizvajalske firme. Tudi nadzornike, ki bdijo nad novogradnjo, je Sinovec najel. Ker je vpet v gradbeno situacijo in pozna razmere, pravi, da mnogi izvajalci poročajo o kadrovskih težavah. Strokovno izobraženih delavcev ni, je njihova skupna izkušnja, večino delavcev za osnovna gradbena dela najdejo zunaj Slovenije, inštalaterje in električarje pa doma v Sloveniji. "Povpraševanje po kvalificiranih kadrih je trenutno bistveno višje, kot jih je na voljo. Izvajalci morajo precej optimizirati svoje delo," povzema Sinovec.
Podobno predstavlja Andrej Jeričević iz družb G konstrukcije in Novogradnje Maribor, ki v Engelsovi ulici, na meji med Taborom in Studenci, gradita drugi blok, v njem so prodali 51 od skupno 71 stanovanj, prvi blok je že prodan v celoti. Obe omenjeni firmi sta enako kot Vivalavida brez lastnih zaposlenih nižjih gradbenih delavcev, imata nekaj inženirjev in prodajalcev, in delata po istem modelu - za postavljanje objektov sklepata pogodbe s (pod)izvajalci. Jeričević v pogovoru z njimi in na terenu sliši, da "večinoma zaposlujejo ljudi z juga, v glavnem s Kosova, nekaj iz Bosne in Hercegovine. Slovencev skorajda ni. Obrtniki, ki delajo strojne in elektro inštalacije, pa še imajo zaposlene Slovence."
Letos manj stanovanj kot lani
Januarja je bilo izdanih 577 dovoljenj za gradnjo stavb, kar na mesečni ravni predstavlja petodstotno rast, medletno pa desetodstoten padec, je poročal statistični urad. Od vseh teh izdanih gradbenih dovoljenj jih je bilo 224 za stanovanjske, 353 pa za nestanovanjske stavbe. Skoraj vsa izdana gradbena dovoljenja so bila izdana za novogradnje, le odstotek jih je dovoljeval spremembo namembnosti. V večstanovanjskih stavbah je predvidenih 42 odstotkov stanovanj, v enostanovanjskih stavbah 58 odstotkov. Z izdajo gradbenih dovoljenj je bilo v januarju na mesečni ravni dovoljenih za 54 odstotkov več gradenj novih stanovanj, na letni ravni pa za dva odstotka manj.
Mladih in strokovno usposobljenih ni
Boris Sinovec dodaja, da pri svoji investiciji ne zaznavajo kadrovskih problemov, ki pestijo (pod)izvajalce, njihova gradnja naselja v Brezju teče po načrtu, počasi in zanesljivo. Če bi bilo v gradbeništvu na splošno (zaposlenih) več delavcev, bi gradnja tekla hitreje, meni. "A je trg takšen, kot je zdaj, najbrž že v nekem ravnovesju. Če je na trgu preveč ljudi, tudi ni dobro," razmišlja, da delavci v takšnih razmerah verjetno dobijo boljše plačilo.
Da so svoje delavce vedno plačevali nekoliko višje kot konkurenca, zatrjuje Robert Šegula, direktor Tamesa. Zaveda se, da denar igra pomembno vlogo, če se želiš izogniti pogosti fluktuaciji in želiš ohraniti dobro, profesionalno ekipo. "Zato je naš kader tudi nekoliko starejši," pripomni. "Težko je dobiti nove strokovno usposobljene delavce. Mlajših tako ni, sploh ne mlajših Slovencev. Verjetno so šli v tujino in delajo tam. Slovenski plačilni sistem je problem, kar se tiče trga dela, nismo konkurenčni, če se primerjamo recimo z Avstrijo, kjer delavci dobijo trinajsto plačo, delodajalci pa so manj obdavčeni." Šegula v nižjih dajatvah vidi rešitev. Ptujsko inštalatersko podjetje Tames ima 80 zaposlenih in je angažirano pri mnogih podravskih stanovanjskih novogradnjah kot podizvajalec, sodelovalo je tudi pri Magnini lakirnici v Hočah, trenutno pa so aktivni v osmih projektih. Delavce občasno outsourcajo, pravi Šegula. "Špice pokrivamo z Albanci oziroma Slovenci, ki so albanskega porekla in so si v Sloveniji odprli espeje. Drugače zadnjega pol leta sploh ne gre več."
