Včasih je veljalo, da so se šolske počitnice simbolično začele s šolskim končnim izletom. Ta je bil vedno veselo pričakovanje otrok, še zlasti na podeželju, saj so tam malokdaj videli kaj več od domačega kraja. Zato so se izleta vedno veselili, tako so namreč spoznavali ožjo in širšo domovino, je povedal Drago Lipič, eden od šolarjev generacije 1955, kot se najraje poimenujejo.
V šolo so hodili v zgodnjih šestdesetih letih minulega stoletja in se veselili vsega novega. Pouk so imeli radi, se spominjajo danes, in to kljub temu, da sta takrat vladala red in disciplina. In učitelj je nekaj veljal. Šolskih dogodivščin se zelo radi spominjajo in od leta 2001 jih obujajo na vsakoletnih "šolskih izletih".
Posebna generacija, kakršne ne delajo več
Najprej so hodili na izlete vsakih pet let, od 2011. pa kar vsako leto. Tudi zato, ker bi radi nadoknadili zamujeno iz šolskih dni. Pravijo, da so "posebna generacija, kakršne ne delajo več". Tudi po toliko letih se v velikem številu zberejo in odpotujejo novim dogodivščinam naproti. Doslej so imeli celodnevne izlete po Sloveniji, letos pa so se odločili za obisk Madžarske. To je bil njihov jubilejni, že petnajsti izlet, posvečen pa je bil porabskim Slovencem in njihovemu središču Monoštru. Tam so bili prijazno sprejeti in so se z našimi rojaki v Porabju zadržali v prijetnem druženju. Vsega je bilo v izobilju, dobre volje, lepe in zanimive pokrajine, prijaznih ljudi in okusne kulinarike. Izlet jim bo ostal v lepem spominu.
