Pri postavitvi razstave so sodelovali muzealci devetih muzejev.
"Izbrali smo gradivo in teme, ki se razpredajo kar 2700 let v preteklost in se staknejo z 20. stoletjem. Iskali smo stične točke in razlike med ženskami železne dobe, rimskega imperija, zgodnjega srednjega veka, renesanse in sodobnosti. Vodil nas je skupni cilj, da bi skozi prizmo dolge preteklosti jasneje motrili sedanjost, dobo, ki je ženskam omogočila šolanje, delo v vseh poklicih in ki jim nerealno in za vsako ceno obljublja popolno enakost," je v zborniku, ki spremlja razstavo, zapisala Verena Perko iz Gorenjskega muzeja Kranj.
Poleg nje so avtorji razstave Snježana Karinja in Nadja Terčon iz Pomorskega muzeja Sergeja Mašera Piran, Maša Sakara in Špela Prunk ter Matjaž Novšak, Pokrajinski muzej Koper, UP FHŠ, Arhej, soavtorji razstave so še Petra Stipančić iz Dolenjskega muzeja Novo mesto, Oži Lorber in Jana Puhar, Posavski muzej Brežice, Barbara Trnovec, Maja Bausovac, Pokrajinski muzej Celje, Karla Oder, Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem, in Aleksandra Nestorović, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, in Jože Štukl, Loški muzej Škofja Loka.
Mozaik s prizorom ugrabitve Evrope
V eni od ptujskih vil večbarvni mozaik
Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož se na razstavi predstavlja z mozaikom Evrope, Aleksandra Nestorović, kustosinja in arheologinja muzeja, pa je v zborniku med drugim zapisala: "Današnji Ptuj, nekdaj cvetoča rimska kolonija Petoviona, se je razvila v največje mesto na območju med severnim Jadranom in Donavo. Vodili so jo priseljenci iz Italije, ki so pripadali najpremožnejšim družinam. Del mestnega prebivalstva so sestavljali staroselci, ki so bili keltskega porekla. Prebivalci so si lahko privoščili razkošna bivališča z luksuzno opremo, ena takšnih premožnih četrti je stala na Zgornjem Bregu, severno od današnje Mariborske ceste na Ptuju.
Popisano je tudi življenje Alme Karlin.
Tam so leta 1893 odkrili arhitekturne ostanke vil z osmimi mozaiki, ki so krasili primestne vile. V eni od teh vil je bil na tleh večbarvni mozaik s centralnim prizorom ugrabitve Evrope. Mozaik so zaradi njegove izjemnosti shranili v Univerzitetnem muzeju Joanneum v Gradcu, danes je razstavljen v lapidariju muzeja. Mozaik s prizorom ugrabitve Evrope v velikosti 400 krat 400 centimetrov uokvirjata širok bel in ozek črni pas. Mozaik je najverjetneje nastal v času od druge polovice 3. do začetka 4. stoletja in sodi v tako imenovano krizno obdobje imperija. Mozaik je samo delno ohranjen, a dovolj, da smo ga lahko rekonstruirali. Zahtevno delo so opravili študentje ljubljanske naravoslovnotehniške fakultete, oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje, skupaj s svojima profesoricama pa je glavnino dela opravil študent Gregor Oštir."
Ženske v industriji in pomorstvu
Ženske zgodbe je razstava, ki razkriva mitske podobe in realnost skozi muzejske predmete. Ti nagovarjajo obiskovalce, ki skozi posamezne zgodbe in njih predstavitve spoznavajo preteklost in obenem kritično zrenje sedanjosti. Ženske zgodbe so zgodbe gospodaric, žena, ljubic, mater, prerokinj, suženj in čarovnic. Ob vseh teh pa predstavljajo življenje in delo Alme Karlin, pisateljice, novinarke, svetovne popotnice, spregovori pa tudi o ženskah v jeklarski industriji ter Savi in Jolandi, prvih slovenskih in jugoslovanskih pomorščakinjah.