V naselju Stanovno v Ormožu našli imenitno rimsko peč

V naselju Stanovno v občini Ormož, kjer raziskujejo teren kot predpripravo za gradnjo daljnovoda Cirkovce-Pince, se arheologi ta čas ukvarjajo z rimsko pečjo, ki kot pomembna najdba priča o zavidljivih rokodelskih spretnostih in znanju ljudi iz rimskega cesarstva.

Nadzornik arheološke raziskave Andrej Magdič iz mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) pravi, da so raziskave na območju projekta daljnovoda Cirkovce-Pince zastavili v več delih: "Najprej je bil prostor vsakega od stojnih mest za načrtovane stebre daljnovoda raziskan površinsko, kar pomeni, da so strokovnjaki vzorčno pregledali vrhnjo, preorano zemeljsko plast. Na stojnih mestih, kjer so bili pri tem odkriti sledovi človekovega delovanja v arheoloških obdobjih, so zato v nadaljevanju nujna arheološka zaščitna izkopavanja, katerih namen je rešiti arheološko dediščino."

​Izjemno tehnično znanje

Odkritje peči je, poudarjajo strokovnjaki, pomembno predvsem za razumevanje razvoja, ki ga je današnje območje severovzhodne Slovenije doživelo v času rimskega cesarstva, v obdobju od prvega do petega stoletja našega štetja. Arheologi, vključeni v izkopavanja, ocenjujejo, da je peč, kakršno so našli v Stanovnem, nadvse posebna, saj so bile tovrstne peči v tistih časih redke celo v mestnih središčih, kakršno je bila Petoviona. Na podeželju pa so jih doslej odkrivali le izjemoma.

Civilizacijski pomen najdbe Magdič opiše kot dokaz "o izrednem tehničnem znanju rimskodobnih prebivalcev, kakršnega po propadu rimske države v 5. stoletju v našem prostoru ni bilo več mogoče zaslediti vse do industrijske revolucije v 19. stoletju".

Namen vseh zaščitnih izkopavanj na trasi bodočega daljnovoda je rešiti arheološko dediščino. Arheološko izkopavanje v Stanovnem je pogodbeni izvajalec družbe Eles, podjetje PJP, d.o.o., z vodjem Primožem Predanom v sodelovanju z zavodom Skupina Stik pričel pred dvema tednoma. Že kmalu po začetku del so ob severnem robu izkopnega polja odkrili del obsežne rimskodobne peči. Za raziskavo celotne peči so v dogovoru s pristojnim konservatorjem in nadzornikom območje izkopa razširili, tako da so zajeli celoten tloris peči, ki je meri približno štiri krat osem metrov. Ostanki peči ležijo tik pod ornico, zato je bil njen zgornji del v preteklosti uničen. Ohranili so se predvsem kurilni kanali v spodnjem delu peči, po katerih so peč segrevali, tako da so se vroči plini preko rešeta dvigovali v notranjost peči. Po načrtih bodo peč v celoti raziskali v naslednjih dneh.

​Peč bo na ogled

Peč torej predstavlja izredno tehnično dediščino, zato so njene nadaljnje raziskave in predstavitve pomembne. Kaj bodo z najdbo naredili, pojasnjuje Rene Masaryk, namestnik vodje arheološke raziskave iz Skupine Stik: "Peč stoji ob robu izkopnega polja ob gradbenem posegu, zato je ob koncu njenega preučevanja naš načrt, da jo pustimo na tej lokaciji in jo tako ohranimo za zanamce ter bodoče predstavitve tovrstnega tehničnega izuma. V bližini smo našli tudi ostanke stare hudourniške struge, ki vsebuje ogromno zakladnico najdb oziroma različnih ostankov posod in ožgane gline, kar kaže na bližino velike prazgodovinske naselbine."

Terenska arheologinja Iva Jennie Roš je nad najdbo navdušena: "Odkritje rimske peči na tej lokaciji je bilo pozitivno presenečenje, ker je bila peč najdena zunaj izkopnega polja in ker je večina najdene keramike na tem območju iz prazgodovine." V družbi Eles so izjemno veseli, da lahko obsežne arheološke raziskave, ki potekajo ob velikih infrastrukturnih projektih, kakršen je gradnja nove elektroenergetske povezave med Slovenijo in Madžarsko, prispevajo tudi k razumevanju poselitve našega območja v preteklih obdobjih.