Slavica Pičerko Peklar
Individualna pomoč in podpora mladim, ki niso zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, je projekt, v katerem kot vodilni partner nastopa Ljudska univerza Ptuj (LUP), kot partnerji pa Španija, Norveška, Madžarska in Romunija. "Vstopamo v sklepni del izvedbe projekta, ki ga financirata Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP Islandije in Lihtenštajna. V svetovanje je vključenih že več kot 450 mladih iz Slovenije, Madžarske in Romunije, med njimi jih je več kot polovica že dosegla zadani cilj - zaposlitev ali vključitev v izobraževanje. Do konca trajanja projekta si bomo prizadevali, da bomo pomagali najmanj 600 mladim," pravi Mojca Volk Korošec, direktorica LUP.
Za polnoletne do 30. leta
"V projektu sodeluje pet sodelavcev LUP, pri čemer sta se izobraževanja za svetovanje po metodi IPS (individualna pomoč ob zaposlovanju) pri norveškem partnerju udeležili dve sodelavki, ostali člani pa skrbimo za projekt z vidika projektnega in finančnega vodenja ter komuniciranja. Kot udeleženci v projektu sodelujejo tudi svetovalci drugih ljudskih univerz iz vse Slovenije, CDI Univerzum iz Ljubljane pa svetovalci, zaposleni na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, in nekatere nevladne organizacije, kot je Zavod Bob," pravi David Rihtarič.
Dodaja, da številni svetovalci delujejo tudi v programu Projektno učenje mlajših odraslih (PUM-o), ki poteka pod okriljem Andragoškega centra Republike Slovenije: "Prav ti izpostavljajo visoko uporabnost in prenosljivost metode IPS v svoje vsakodnevno delo z mlajšimi odraslimi, saj je naša ciljna skupina stara med 18 in 30 leti."
Končal bo študij
Dorijan Kmetec je 26-letni računalniški tehnik, doma iz okolice Vidma pri Ptuju, in je preko javnih del zaposlen na LUP: "Nekaj časa sem bil zaposlen v podjetju s CNC-stroji. Bila je to praksa za uspešno pridobitev certifikata v Šolskem centru Ptuj za CNC-tehnologa oziroma programerja. Za projekt IPS sem izvedel preko družabnih omrežij in spletne strani LUP, ko sem iskal informacije glede študija oziroma zaposlitve. S svojo svetovalko sem se na daljavo srečeval kakega pol leta, ko sva predelala številne možnosti in izdelala akcijski načrt. Ta je od mene zahteval, da opravim manjkajoči izpit na fakulteti in pa iskanje zaposlitve. Zdaj je moj glavni cilj dokončanje študija na FERI Maribor. Sem pa zelo vesel, da sem dobil začasno delo na LUP, saj s tem pridobivam nova znanja, vrline, kompetence in izkušnje. Zdaj skrbim za Center za družine Špajza modrosti, v katerem imamo številne delavnice za otroke in starejše. Izvajam tudi učno pomoč preko aplikacije Zoom za osnovnošolce in sodelavcem pomagam predvsem na področju dokumentacije.
Na vprašanje, kako se mladi vključujejo v projekt, na LUP odgovarjajo, da preko že obstoječih svetovalnih mrež, nekateri pa poiščejo pomoč tudi individualno pri vstopnih točkah, ki nudijo poklicna in karierna svetovanja. Ena izmed takšnih točk je tudi LUP, ki jo mladi vse pogosteje izberejo kot pomoč pri usmeritvi za nadaljnjo karierno pot.
"Svetovalci, ki pri svojem delu uporabljajo metodo IPS, ocenjujejo, da posameznik potrebuje od tri do šest mesecev vodenja in motiviranja, da uspešno zaključi svetovanje. S tem mislimo pozitivni izhod, kar v praksi pomeni, da se v omenjenem obdobju odloči za nadaljnje izobraževanje, usposabljanje ali pa se zaposli," pravi Andrej Korošec, vodja projekta. Vodilo omenjene metode je, da je prav vsak, ki želi delati, primeren za delo, vendar mu je to zaradi spleta okoliščin tako ali drugače onemogočeno.
Tretjina jih je že našla delo
V svetovanje je vključenih 176 mladih iz vse Slovenije, več kot polovica pa je že zaključila svetovanje, se zaposlila ali se odločila za nadaljevanje šolanja. "Svetovanja po metodi IPS je bilo deležnih vsaj 50 mladih z območja Mestne občine Ptuj, približno tretjina jih je dobila zaposlitev, preostali so še vključeni v razna izobraževanja in usposabljanja. Skupaj je v svetovanja vključenih več kot 70 mladih iz Spodnjega Podravja," pravi Rihtarič in še dodaja, da so svetovalci v obdobju pandemije poročali o oteženem stiku z mladimi, saj so zaznavali upad motivacije in strah pred negotovo prihodnostjo.
600
mladih iz več evropskih držav sodeluje v projektu
Zaradi zmanjšanjih možnosti koriščenja javnega prevoza in drugih omejitev, ki so nastale kot posledica ukrepov za zajezitev epidemije covida-19, se je sprva za karierna in poklicna svetovanja odločilo nekoliko manj mladih. O omenjenih težavah so poročali tudi svetovalci, ki delujejo znotraj programa PUM-o, saj je bilo treba program projekta preusmeriti v delo na daljavo, kar je nekaterim predstavljalo dodatno oviro na poti k uspešno zaključenemu usposabljanju zaradi odsotnosti enakih (z)možnosti, ki omogočajo tovrstno digitalno sodelovanje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
