Vztrajna pri izdelavi unikatov, za katere je pridobila tudi certifikat Naše najboljše

Tomaž Ajd
23.01.2021 05:25
Natalija Sinkovič je med prvimi, ki so za svoje unikatne izdelke pridobili certifikat kolektivne blagovne znamke Naše najboljše, s katerim želi Zavod za turizem Maribor povezati kakovostne ponudnike z različnih področij. Slovenjebistričanko že vse življenje spremljajo ročna dela.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Natalijine lutke Foto: osebni arhiv
Osebni arhiv

Kvačke in pletilke so njene sopotnice od mladih nog, a je sedaj prvič svoje izdelke dala v oceno strokovnjakom. "Nastajali so kar nekaj časa, zato sem vedela, da se morajo dobro odrezati, a da bo izbranih vseh devet, me je zelo prijetno presenetilo. Ponosna sem na to," je zadovoljna Sinkovičeva, po poklicu profesorica slovenščine in sociologije, ki že 20 let dela pri RTV Slovenija. Najprej je bila prevajalka v Ljubljani, zadnjih deset let je novinarka Radia Maribor.

Izdelki iz naravnih materialov

Za pridobitev certifikata je pripravila izdelke iz čiste ovčje volne in lanene vrvice, tako imenovane špage. "Pri unikatnih izdelkih, ki jih ne narediš po ustaljenih in znanih shemah, se najprej rodi ideja. Potem zgrabiš prvi material, ki ti pride pod roke, in začneš ustvarjati. Prvi izdelek seveda sploh ni podoben končnemu, saj po navadi med delom ugotoviš, da ni pravih dimenzij, da ne uporabljaš pravega materiala, in zato poskušaš znova in znova, dokler z izdelanim nisi zadovoljen," razlaga vsestranska ustvarjalka. Izbrala je naravne, trpežne materiale, značilne za te kraje, ovčjo volno so na Pohorju izdelovali in uporabljali od nekdaj, saj je primerna za zimska oblačila in obutev.

Na mizarski delavnici EssenWoodcraft v Rušah Foto: osebni arhiv
Osebni arhiv

"Kvačkanje s špago me prav tako mika od nekdaj in kar nekaj izdelkov je že nastalo. Nahrbtnik je imeniten in zelo pritegne poglede, enako nakupovalna mreža, katere se spomnim še iz otroštva. Stara mama je hodila v 'lodn' z mrežo, vedno se mi je zdelo, da bo vse padlo iz nje, a ni." In še: "Moji stari mami sta bili ustvarjalki, ena pletilja, druga šivilja, tudi od tete Pavle, ki je šivala modrce velikih številk in kvačkala prtičke, sem se ogromno naučila, kar dočakati nisem mogla, da so mi dovolile, da jim 'pomagam'. In tako sem svoj prvi izdelek, živordeč pulover, naredila v tretjem razredu osnovne šole. Nato, mislim, da v sedmem razredu, sem si zašila prvo obleko iz mamine rjuhe," se spominja svojih ustvarjalnih začetkov.

Enostavno jo vleče, pravi, da preizkuša najrazličnejše tehnike, materiale, pri ustvarjanju pravzaprav ne vidi meja. Pred letom in pol sta se s prijateljico Ivano Leskovar v Rušah udeležili mizarske delavnice EssenWoodcraft, naučili sta se oblikovati les: "Neprecenljiva izkušnja. Takoj ko si uredim primeren prostor, bom začela ustvarjati z lesom. Seveda pa bom ob večerih pred televizijo še vedno imela v rokah kvačko ali pletilke."

Natalija Sinkovič iz lutko in nakupovalno mrežo Foto: CDOU Slovenska Bistrica
Cdou Slovenska Bistrica

Rokodelsko področje neurejeno

Sogovornica meni, da rokodelstvo v Sloveniji nima pravega položaja, izdelki pa ne prave cene, ustvarjalci večinoma delajo v okviru osebnega dopolnilnega dela, pri tem pa jim država pobere davek tudi na material, ki je potreben za ustvarjen izdelek: "To je absurdno, status rokodelcev bi se moral rešiti celostno. Redko kateri rokodelec si s svojim ročnim delom lahko privošči s. p., s katerim bi materialne stroške lahko uveljavljal. Morda se bo kaj izboljšalo s temi kolektivnimi blagovnimi znamkami." Pričakovala je, da bo za prodajo izdelkov pod znamko Naše najboljše skrbel Zavod za turizem Maribor, a je prodajne poti prevzela Zadruga Dobrina. "Prav ponujanje oziroma prodajanje naših izdelkov je namreč običajno najšibkejši člen – kako in kje prodati izdelke. Najbrž to zdaj ni mogoče, saj je svet tako rekoč obstal, najbolj pa posledice čutijo turizem in trgovine," ugotavlja.

Certifikat Naše najboljše je pridobil tudi Center domačih in umetnostnih obrti Slovenska Bistrica, ki skrbi za ohranjanje rokodelske tradicije. "CDUO ima pomembno vlogo pri ohranjanju in razvijanju lončarske rokodelske tradicije, ustvarjalci iz drugih materialov pa pogrešamo malo več prostora zase. Upam, da se bo to zgodilo, če bo ali ko bo Lovski dvorec prenovljen v pravi rokodelski center," doda. Pred leti je skupina ustvarjalk želela ustanoviti rokodelsko društvo, a so se nato pridružile Društvu Majolika, ki je ravno takrat ustanavljalo rokodelsko sekcijo. Sogovornica upa še, da se bodo razmere kmalu izboljšale: "Zdaj se rokodelci in rokodelke pokličemo ali poklepetamo po spletu, si sporočamo, kaj kdo ustvarja, pošljemo kakšno fotografijo novih izdelkov, vprašamo za mnenje … In komaj čakamo, da bo vse to mimo, da se končno lahko dobimo v živo."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta