Zasebni vrtec na Ptuju: Kot v domači hiši z vrtom

Pred desetimi leti je na Ptuju vrata odprl prvi zasebni vrtec, ki sta ga ustanovitelja Tamara Peklar Korošec in Rado Korošec poimenovala Vilinski gaj, zasebni vzgojno-izobraževalni zavod. Oba sta se pred tem izobraževala na področju waldorfske pedagogike in vrtec odprla ob podpori waldorfske šole iz Ljubljane. V letih delovanja sta skupaj s sodelavci oblikovala program, ki povezuje waldorfsko in montessori pedagogiko, obema pa kot starša štirih, zdaj že skoraj odraslih otrok dodala prvine vzgoje, ki neguje svobodno otroštvo, otrokovo individualnost in zrelost ter njegovo notranjo željo po odkrivanju in raziskovanju. Kot njuni sodelavci sta prepričana, da otroci v predšolskem obdobju potrebujejo predvsem ljubezen, varnost, toplino, naravno okolje, zdravo prehrano ter dovolj časa in prostora za prosto igro.

Kot v domači hiši z vrtom

"Ko smo vrtec odprli, sva bila vzgojitelja dva, vrtec pa je obiskovalo sedem otrok. Po desetletju vztrajnega dela imamo danes v našem vrtcu 84 otrok, zanje pa skrbi 16 zaposlenih. Največ otrok prihaja iz ptujskega okolja, skupaj pa iz kar 29 občin, kar kaže, da je naše delo z otroki vse bolj prepoznano in cenjeno tudi v širšem okolju," pravita zakonca Peklar Korošec: "Izvajamo javno veljavni program predšolske vzgoje, svoje čase sem tudi sama delala v javnem vrtcu, ki pa ga nadgrajujemo z waldorfsko in montessori pedagogiko. In čeprav smo prostore za svoje delovanje našli sredi mesta, je pri nas kot v domači hiši z vrtom, kjer se lahko otroci po mili volji igrajo in raziskujejo." Tistega dne, ko smo se srečali, so pet- in šestletniki na dvorišču z velikim peskovnikom in kupom zemlje, kjer še kako radi kopljejo, ne da bi se bali umazati, poprijeli za kladiva in kovali manjše kovaške izdelke. "Vse to porabimo v naši kuhinji, sami si namreč pripravljamo zajtrke in malice, kosila nam, po našem jedilniku, skuhajo v eni od zunanjih kuhinj. Pri sestavi jedilnikov se trudimo upoštevati biodinamična načela, letne čase, vključujemo sezonska živila ter tradicionalno slovensko hrano," razlaga sogovornica. K temu doda: "Otroci plezajo po drevesih, palice so njihove igrače, znajo z motikami in grabljami, da o tem, kako spretni so pri gospodinjskih opravilih, niti ne govorimo. Nekateri za tovrstno delo, ki je pravzaprav igra, potrebujejo nekaj več časa, drugi se ga lotijo takoj, velja pa, da nikogar ne silimo k nekemu delu oziroma igri, pač pa ga povabimo k sodelovanju. Že res, da se kdaj zgodi tudi kakšna manjša nesreča in se kaj polomi, tudi kaka modrica je posledica raziskovanja in igre, a se učimo, skrbimo za varnost in skupaj odkrivamo meje, skozi igro odkrivamo nevarnosti, ki pretijo, in razvijamo odgovornost do soljudi in se učimo sprejemati odgovornost do sebe in do soljudi."

Blatni, umazani in razigrani

Gumijasti škornji, nepremočljive hlače in dežni plaščki so nepogrešljiv del garderobe otrok, ki obiskujejo Vilinski gaj. "Na naša dvorišča, delujemo na več lokacijah, in vrtove gremo v vsakem vremenu. Ko dežuje, čofotamo po lužah, po snegu se valjamo in delamo snežake, ko je vreme lepo, obdelujemo naše vrtičke in se preganjamo, kot so to od nekdaj radi počeli najmlajši. Otroci sami odkrivajo nove igre, skupaj izdelujemo igrače," dodajajo vzgojiteljice, ki veliko igralnih pripomočkov naredijo same oziroma skupaj z otroki, velikokrat tudi ob pomoči staršev. "Igrač pač ne kupujemo, tudi večina naše opreme je reciklirane. Stare omare, mize in stole je mogoče z nekaj dela spremeniti v prav všečno opremo in pri tej ponovni uporabi radi sodelujejo tudi starši naših otrok. Staršem, ne samo otrokom, namenjamo veliko pozornost, jih vabimo na številne delavnice in naša interna izobraževanja. Po desetih letih smo vse bolj kot ena velika družina, ki živi v sožitju drug z drugim in z naravo," doda Tamara Peklar Korošec, ki je prepričana, da je otroku treba omogočiti individualni razvoj, ga podpirati v dejavnostih, ki ga zanimajo, in pustiti, da odkriva novo. Ob vseh dejavnostih, ki se odvijajo v vrtcu Vilinski gaj, otroci in vzgojitelji sodelujejo tudi v različnih aktivnostih, ki se odvijajo v lokalnem okolju. "Vsepovsod nas je videti, radi se družimo in z veseljem pokažemo, kaj vse počnemo. Naši otroci šolanje nadaljujejo v waldorfski šoli v Mariboru ali kar v domačih šolah in pri tem nimajo prav nobenih težav, prav nasprotno, učitelji cenijo njihovo kreativnost, samostojnost, vztrajnost in pomoč drugim," sklene Tamara Peklar Korošec, vzgojiteljica in direktorica vrtca Vilinski gaj.